Jedro

Pri presoji, kateri od solastnikov ima pri prevzemu prednost, sodišče na podlagi petega odstavka 70. člena SPZ upošteva velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je med drugim odločilo, da se nepremičnini parcela 1/3 in 1/2, obe k. o. 000, katerih solastnika sta predlagatelj do 2/3 in nasprotna udeleženka do 1/3, razdružita tako, da obe prejme v izključno last predlagatelj, ki je dolžan nasprotni udeleženki na račun njenega solastnega deleža izplačati 16.429,00 EUR v roku treh mesecev s pripadki.

2. Zoper povzeti del odločitve vlaga pritožbo nasprotna udeleženka. Uveljavlja pritožbena razloga po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP1). Predlaga spremembo odločitve tako, da bodo nepremičnine dodeljene v njeno izključno last, ob sočasnem izplačilu vrednosti deleža predlagatelju, oziroma njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Navaja, da ima predlagatelj res večji solastni delež, vendar bi morala biti odločitev drugačna zaradi ostalih relevantnih okoliščin, za katere meni, da so njej v korist. Pri obnovi so sodelovali vsi solastniki in zato ta okoliščina ne more biti odločilna za presojo komu dodeliti nepremičnine v izključno last. Nasprotna udeleženka je nepremičnine vsaj enkrat tedensko obiskovala in jih več desetletij vzdrževala in zanje skrbela. Nepremičnina ji veliko pomeni, nanjo je čustveno navezana, saj je to njen dom. Sama je dlje časa solastnica kot predlagatelj. Sama ima večji ekonomski interes, da nepremičnino prevzame, saj je zelo blizu njenega sedanjega bivališča. Predlagatelj živi na obali.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril. Meni, da je odločitev sodišča pravilna, pritožba pa neutemeljena. Predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med udeležencema tega postopka ni sporno, da sta solastnika parcele 1/3 in parcele 1/2, obe k. o. 000, in sicer predlagatelj do 2/3 in nasprotna udeleženka do 1/3. Prav tako ni sporno, da nepremičnini, ki po ugotovitvah sodišča prve stopnje v naravi predstavljata staro stanovanjsko hišo z drvarnico (v nadaljevanju: nepremičnina), v naravi nista fizično deljivi. Pritožnica tudi ne izpodbija ugotovljene vrednosti in s tem vrednosti solastninskih deležev, nasprotuje pa zaključku sodišča prve stopnje, da ima predlagatelj pri prevzemu nepremičnine prednost. 6. Pri presoji, kateri od solastnikov ima pri prevzemu prednost, sodišče na podlagi petega odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) upošteva velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov.

7. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da pritožnica, ob upoštevanju zgoraj navedenih kriterijev, nima prednosti pred predlagateljem. Pritožnica že sama opozarja, da je solastni delež predlagatelja večji, saj znaša 2/3. Tudi ostale ugotovljene okoliščine, ki se nanašajo na dosedanji način rabe in njune potrebe, ne govorijo v prid odločitvi, za katero se zavzema pritožnica. Tako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da nepremičnine nihče od njiju ni uporabljal za bivanje, ampak je bila namenjena za oddih, preživljanje prostega časa oziroma se je uporabljal vrt. Tudi njenega vzdrževanja ni mogoče pripisati le pritožnici, sploh pa ne takega, ki bi trajalo več desetletij. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je nepremičnina v trenutnem stanju neprimerna za bivanje in je potrebna celovite prenove, kar kaže, da rednega vzdrževanja zagotovo ni bila deležna. Poleg tega ni mogoče spregledati, da sta za obnovo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja poskrbeli predvsem pravni prednici predlagatelja. Okoliščina, da je tudi nasprotna udeleženka plačevala določene stroške (za zavarovanje in nekatera popravila) zato ne more biti odločilna. Tudi potrebe predlagatelja in nasprotne udeleženke ne dajejo podlage za drugačno odločitev. Nepremičnine namreč nobeden od njiju ne potrebuje za bivanje, ampak bi jima hiša z drvarnico ter zemljiščem predstavljala dodatno nepremičnino, ki bi bila, tako kot do sedaj, namenjena za oddih oziroma preživljanje prostega časa. Zgolj navezanost na nepremičnino in dejstvo, da nasprotna udeleženka trenutno biva bližje nepremičnini, pa ob upoštevanju vseh ostalih ugotovljenih okoliščin, predvsem pa dejstva, da ima predlagatelj večji solastni delež, ne morejo pretehtati. Dejstvo, da je pritožnica solastni delež pridobila prej kot predlagatelj, slednemu ne more biti v škodo, saj je vstopil v položaj svojih pravnih prednic.

8. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP izpodbijani sklep potrdilo.

1 Ker se je postopek v tej zadevi začel pred 15. 4. 2019, ko je stopil v veljavo nov Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), se ta dokonča po določbah prej veljavnega ZNP (glej 216. člen ZNP-1).