Jedro

Ugotovitev sodišča, da pri udeleženki duševna motnja ni prisotna, iz izvedeniškega mnenja ne izhaja, zato je podana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. Ker je sodišče navedeno ugotovitev iz izvedeniškega mnenja zmotno povzelo, se ni ukvarjalo z ostalimi okoliščinami oz. ravnanji udeleženke, ki so utemeljevala njen sprejem v Psihiatrično bolnišnico Begunje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se M. D. odpusti z oddelka pod posebnim nadzorom.

Zoper sklep vlaga pritožbo Psihiatrična bolnišnica Begunje. V pritožbi poudarja, da je konzilij vseh psihiatrov bolnišnice, ki so pacientko obravnavali, ugotovil, da je pacientka v fazi akutnega psihotičnega poslabšanja, blago privzdignjenega razpoloženja, telesno še nestabilna ter v fazi prebolevanja življenjsko ogrožujočega dogodka in nekritična do svojega stanja. V času obravnave je pacientka postala odklonilna do hospitalizacije in zdravljenja, neuvidevna do bolezenskega doživljanja. S tem si še nadalje povzroča kratkoročno (ogrožanje telesnega zdravja) in dolgoročno škodo. Nezdravljena psihotična motnja vodi v kronifikacijo psihoze in slabši odgovor na medikamentozno terapijo ter tudi poslabšanje kognitivnega statusa in s tem slabšo prognozo zdravljenja. Pri pacientki je obstoj duševne bolezni izkazan, prav tako pa tudi nevarnost, da bo pacientka zaradi izkazanega obstoja duševne bolezni ogrožala svoje zdravje, življenje ali premoženje oziroma zdravje, življenje ali premoženje drugih in da zaradi pacientkine neuvidevnosti ter nekritičnosti do bolezni, zdravljenja ni možno izvesti na drugačen način kot hospitalno na oddelku pod posebnim nadzorom.

Pritožba je utemeljena.

Po prvem odstavku 39. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) je zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno, če se izpolnjeni vsi naslednji pogoji: - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali - če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim;- če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje zaradi katerih ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

Sodišče je odločitev, da se udeleženko odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom, oprlo na izvedeniško mnenje izvedenca dr. M. V., ki je podal mnenje, da pri udeleženki duševna motnja ni prisotna. Takšen zaključek sodišča prve stopnje pa je napačen, saj iz mnenja izvedenca ne izhaja, da pri udeleženki ne obstaja duševna bolezen ( kot to sicer izhaja iz prvega izvedeniškega mnenja dr. M. K. shizoafektivna psihoza), temveč je izvedenec dr. V. podal le mnenje, da pri današnjem pogovoru s pacientko ne ugotovi znakov duševne bolezni.

Ker ugotovitev sodišča, da pri udeleženki duševna motnja ni prisotna, iz izvedeniškega mnenja ne izhaja, je podana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP, kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka. Ker je sodišče navedeno ugotovitev iz izvedeniškega mnenja zmotno povzelo, se ni ukvarjalo z ostalimi okoliščinami oz. ravnanji udeleženke, ki so utemeljevala njen sprejem v Psihiatrično bolnišnico v Begunjah oz. se ni opredelilo, ali so v predlogu navedena ravnanja udeleženke in druge okoliščine takšna, da utemeljujejo obstoj pogojev po 39. čl. ZDZdr.

Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek