Jedro

Javni razpis je natančno opredelil, kako mora biti označena ovojnica, prav tako so bile vnaprej določene sankcije za primer, če vlagatelj ne bo ravnal v skladu s tako določenimi navodili, kar med strankama ni sporno, kot tudi ne, da ovojnica s tožničino vlogo teh pogojev ni izpolnjevala, kar je imelo za posledico, da je bila odprta že v glavni pisarni. Kolikor bi torej toženka v tožničinem primeru zaradi osebnih okoliščin, ki jih opisuje, ravnala drugače, bi kršila načelo enake obravnave prijavljenih.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. A. A. (v nadaljevanju tožnica) je dne 30. 9. 2019 pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju tožena stranka) vložila vlogo, s katero se je prijavila na Javni razpis študijskih pomoči za subvencioniranje šolnin za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev v študijskem letu 2019/20 - 1. del (Uradni list RS, št. 54/19, v nadaljevanju Javni razpis). Vlogo je vložila s priporočeno pisemsko pošiljko. Ovojnica je bila opremljena z naslovom prejemnika, to je tožene stranke, ter s tožničinim imenom, priimkom in polnim naslovom.

2. Tožena stranka je s sklepom, št. 1100-258/2019/2 z dne 17. 10. 2019 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), vlogo tožnice zavrgla. V obrazložitvi svoje odločitve je pojasnila, da je bilo treba v skladu s 5. točko Javnega razpisa vloge na ta razpis oddati v zaprti ovojnici osebno ali po pošti na naslov tožene stranke, s pripisom "Ne odpiraj - Vloga na javni razpis študijskih pomoči 2019/20 - 1. del", ter z imenom, priimkom in polnim naslovom kandidata. Določeno je bilo, da vlog v neustrezno označenih in nepravočasno prispelih ovojnicah komisija ne bo obravnavala in bodo zavržene.

3. Komisija za izvedbo Javnega razpisa (v nadaljevanju razpisna komisija ali komisija) je dne 3. 10. 2019 odpirala v roku dostavljene in pravilno izpolnjene ovojnice, ki so vsebovale vloge, in sicer v vrstnem redu prispetja, kot to določa 222. člen Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 - ZPRS1011, 3/13 in 81/16) ter 5. in 6. točka Javnega razpisa. Razpisna komisija je ugotovila, da vloga tožnice ni bila poslana v pravilno označeni ovojnici. Ovojnica je bila opremljena s polnim naslovom prejemnika in polnim naslovom tožnice, na njej pa ni bilo zahtevanega pripisa. Tožena stranka je zato na podlagi 5. in 6. točke Javnega razpisa tožničino vlogo zavrgla.

4. Tožnica se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in s tožbo v upravnem sporu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Navaja, da se je na Javni razpis prijavila v zahtevanem roku. Pripravila je dve kuverti z vso potrebno dokumentacijo v skladu z razpisom. Na eno kuverto je napisala zahtevani pripis "Ne odpiraj - Vloga na javni razpis študijskih pomoči 2019/20 - 1. del", na drugo kuverto, ki jo je imela pripravljeno za svoje potrebe, pa tega pripisa ni zapisala. Na Javni razpis se je prijavljala zadnji dan razpisnega roka za prijavo, saj je šele takrat izvedela zanj. V službi je zelo predana otrokom s posebnimi potrebami in šolskim obveznostim, tako da ji za sebe ne ostane veliko časa. Na študij se je prijavila zato, ker bi se rada izpopolnila v stroki.

5. Živi v petčlanski družini. Začasno živi v Ljubljani, kjer je tudi zaposlena in ima podnajemniško stanovanje. Oba starša sta upokojena z nizkimi pokojninami, njena brata pa sta brez zaposlitve. Mlajši brat ima psihične težave in je težko zaposljiv. Tega dne jo je poklical, da je doma sam, da ga je strah in da bo umrl. Ustrašila se je, saj je brat zelo navezan nanjo, ker se z njim največ ukvarja in s tem pridobiva tudi izkušnje, ki ji pridejo prav pri otrocih s posebnimi potrebami. Po naključju je imela možnost prevoza do Nove Gorice in je zato prosila ga. B. B., če ji odda vlogo na pošto, saj je bil zadnji dan za oddajo. Izročila ji je papirje in naročila, naj odda ovojnico s pripisom "Ne odpiraj - Vloga na javni razpis študijskih pomoči 2019/20 - 1. del". Očitno pa je, da je B. B. oddala napačno ovojnico, kar je imelo za posledico, da je bila njena vloga zavržena, ne da bi bila obravnavana. Ker njega vloga ni bila obravnavana zaradi okoliščin, na katere ni mogla vplivati, so ji kršene človekove pravice. Glede na bratovo zdravstveno stanje je brezglavo odhitela k njemu in B. B. izročila vse papirje. Tožbi prilaga potrdilo o zdravstvenem stanju brata C. C. in predlaga, naj se B. B. zasliši kot priča. 6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in razlogih zanjo, ki jih povzema (II. točka odgovora), sodišču pa predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno. Navaja, da je izpodbijani sklep izdala na podlagi določb Javnega razpisa in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije. 5. točka Javnega razpisa je materialno pravna odločba glede formalne popolnosti vloge in določa, da razpisna komisija vlog v neustrezno označenih in nepravočasno prispelih ovojnicah ne bo obravnavala in bodo zavržene. Določba četrtega odstavka 222. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije je postopkovna odločba, ki določa, da se odpirajo samo v roku dostavljene, pravilno izpolnjene in označene kuverte, ki vsebujejo vloge, in sicer v vrstnem redu prispetja. Med strankama ni sporno, da je tožnica prijavo vložila v napačno označeni ovojnici, prav tako ni sporno, kako bi morala biti ovojnica označena. Javni razpis je jasno določil sankcijo v primeru, če vlagatelj ne bo ravnal v skladu z navodili razpisa. Zaradi pomanjkljivosti pri označitvi ovojnice je bila tožničina vloga odprta že v glavni pisarni tožene stranke in ne po postopku, ki ga je določala 6. točka Javnega razpisa. Glede na pravno podlago za odločitev in glede na to, da je bil namen postopka oddaje vlog na razpisu zagotoviti transparentnost in enako obravnavo vlog, tožena stranka meni, da razlogi, ki jih navaja tožnica, niso relevantni za konkretno odločitev in ne morejo sanirati kršitev postopka oddaje vloge. Temu pritrjuje tudi obstoječa sodna praksa.

7. Sodišče je v zadevi dne 22. 9. 2021 v navzočnosti pooblaščenke tožene stranke, ki je vztrajala pri izpodbijani odločitvi in razlogih zanjo, opravilo javno glavno obravnavo. Tožnica se kljub prejetemu vabilu glavne obravnave ni udeležila, svojega izostanka pa tudi ni opravičila. Sodišče je zato obravnavo opravilo v njeni nenavzočnosti.

8. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo listine iz upravnega spisa, in sicer obrazec za prijavo za razpis za pridobitev subvencije, ki ga je vložila tožnica, pisemsko ovojnico, v kateri je bila oddana ta prijava in izpodbijani sklep. Dokazna predloga tožnice za izvedbo dokaza z vpogledom v izvid o zdravstvenem stanju tožničinega brata C. C. in za zaslišanje priče B. B., ki ju je predlagala v tožbi, je sodišče zavrnilo, in to iz razlogov, ki so pojasnjeni v nadaljevanju te sodbe.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Tožena stranka je v Uradnem listu RS, št. 54/19 z dne 6. 9. 2019 objavila Javni razpis. V 5. točki Javnega razpisa je določila, da se vloge oddajo v zaprti ovojnici osebno ali po pošti na naslov tožene stranke s pripisom "Ne odpiraj - Vloga na javni razpis študijskih pomoči 2019/20 - 1. del" ter z imenom, priimkom in polnim naslovom kandidata. Javni razpis je določil, da vlog v neustrezno označenih in nepravočasno prispelih ovojnicah razpisana komisija ne bo obravnavala in bodo zavržene.

11. Kot je v odgovoru na tožbo pravilno ugotovila tožena stranka, med strankama ni sporno, da je tožnica vlogo na Javni razpis oddala v ovojnici, ki je bila izpolnjena z nazivom in naslovom tožene stranke ter s tožničinim imenom, priimkom in polnim naslovom, ne pa tudi s pripisom "Ne odpiraj - Vloga na javni razpis študijskih pomoči 2019/20 - 1. del", kot je to zahteval Javni razpis. Da je tak pripis Javni razpis, ki je bil objavljen tako v Uradnem listu RS, kot tudi na spletni strani tožene stranke, zahteval, med strankama prav tako ni sporno. Sporno pa je, ali lahko okoliščine, ki jih v tožbi opisuje tožnica, vplivajo na drugačno obravnavo tožničine vloge, oziroma povedano drugače, ali bi morala tožena stranka v tožničinem primeru upoštevati, da je hitela k bratu, ki je potreboval njeno pomoč, oddajo vloge pa zaupala B. B., ki je, kljub njenemu navodilu, katero ovojnico naj odda, oddala tisto ovojnico, na kateri ni bilo zahtevanega pripisa. Tožnica pojasnjuje, da je imela vlogo sestavljeno v dveh izvodih in spravljeno v dveh ovojnicah, pri čemer je bila ena ovojnica popolno izpolnjena in je bila namenjena oddaji, druga (ki jo je oddala B. B.), na kateri ni bilo pripisa, pa da je bila namenjena njenim potrebam.

12. Sodišče ugotavlja, da zahteve iz 5. točke Javnega razpisa sledijo drugemu odstavku 221. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, ki določa, da mora biti na javnem razpisu predložena vloga v zapečatenem ovitku, ovitek pa mora biti označen z "ne odpiraj – vloga" in navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša, ter v skladu s četrtim odstavkom 222. člena tega pravilnika, ki določa, da se odpirajo samo v roku dostavljene, pravilno izpolnjene in označene kuverte, ki vsebujejo vloge, in sicer v vrstnem redu, v katerem so bile predložene. Take zahteve Javnega razpisa so razumljive, saj je javni razpis poseben postopek, za katerega je ključnega pomena, da se vsi prijavitelji obravnavajo enako, torej, da jim je zagotovljena pravica, da v postopku sodelujejo pod enakimi pogoji. V razpisni dokumentaciji morajo biti zato navedeni vsi pogoji, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj, da se uvrsti v izbor za dodelitev sredstev, oziroma vsi pogoji, ki jih mora izpolnjevati vloga, da se šteje kot formalno popolna (tretji odstavek 220. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije ). Z drugimi besedami - komisija, ki vodi postopek javnega razpisa, mora prejete vloge najprej oceniti po izpolnjevanju formalnih pogojev, po vsebini pa oceni le tiste, ki formalne pogoje izpolnjujejo.

13. Opisani pogoji Javnega razpisa so natančno opredelili, kako mora biti označena ovojnica, prav tako so bile vnaprej določene sankcije za primer, če vlagatelj ne bo ravnal v skladu s tako določenimi navodili, kar med strankama ni sporno, kot tudi ne, da ovojnica s tožničino vlogo teh pogojev ni izpolnjevala, kar je imelo za posledico, da je bila odprta že v glavni pisarni in ne pred komisijo, ki je bila določena za izvedbo Javnega razpisa. Sodišče meni, da okoliščine, na katere se sklicuje tožnica, ne morejo pripeljati do drugačne odločitve, kot jo je v skladu z Javnim razpisom sprejela tožena stranka. Kolikor bi tožena stranka v tožničinem primeru ravnala na način, ki bi odstopal od sicer jasno zapisanih razpisnih pogojev, bi s tem kršila načelo enake obravnave vseh subjektov, ki so kandidirali na Javnem razpisu. Spoštovanje transparentnosti razpisnega postopka in zahteva po enaki obravnavi vlog vseh prijaviteljev namreč od tožene stranke zahteva dvoje - da so določbe javnega razpisa natančne, popolne in razumljive ter da se prispele vloge obravnavajo enako. Javni razpis je v konkretnem primeru točno določal, na kakšen način morajo biti oddane vloge in sankcijo, če vlagatelj teh pogojev ne izpolni. Kolikor bi torej tožena stranka v tožničinem primeru zaradi osebnih okoliščin, ki jih opisuje, ravnala drugače, bi kršila načelo enake obravnave prijavljenih. Iz tega razloga zato sodišče ni sledilo dokaznemu predlogu tožnice za vpogled v izvid o zdravstvenem stanju njenega brata in za zaslišanje B. B. in je ta dva dokazna predloga zavrnilo. Četudi bi predlagana dokaza potrdila tožničine navedbe o okoliščinah pri oddaji vloge, to ne bi vplivalo na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve iz vseh prej pojasnjenih razlogov.

14. Na podlagi vsega navedenega sodišče zaključuje, da je odločitev tožene stranke pravilna in utemeljena na zakonu ter je zato tožničino tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo.