Jedro

Ker pomeni ureditev v 26. členu novele ZObr-D v primerjavi z ureditvijo pogojev za poklicno opravljanje vojaške službe v 88. členu ZObr kasnejši predpis, je potrebno določbe petega odstavka 88. člena ZObr o zahtevani stopnji izobrazbe za vojaka in podčastnika razlagati skupaj s 26. členom ZObr-D. Od uveljavitve te novele s 5. 5. 2004 dalje in tudi na podlagi določb ZObr-UPB1 so pogoj ustrezne izobrazbe za dolžnost podčastnika od navedenega datuma dalje izpolnjevali tudi tisti poklicni pripadniki stalne sestave, ki so bili navedenega dne razporejeni na formacijsko dolžnost podčastnikov, čeprav so imeli končano le IV. stopnjo izobrazbe, oziroma jim zaradi tega pogodba o zaposlitvi ni mogla biti zakonito odpovedana.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodbi sodišča druge in prve stopnje spremenita tako, da se glasita: „Sklep tožene stranke, št. 1000-690/2006-1 z dne 15. 11. 2006 in odločba, št. 1004-630/2006-3 z dne 23. 1. 2007, o prenehanju delovnega razmerja tožnika, se razveljavita.

Tožniku delovno razmerje dne 24. 1. 2007 ni prenehalo in mu je tožena stranka od tega datuma dalje dolžna zagotoviti pravice iz delovnega razmerja, kot če bi delal, ga prijaviti v zavarovanje in mu izplačati nadomestilo plače po odvodu davka in prispevkov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. v mesecu od zneska za pretekli mesec, ter tožnika pozvati na delo, vse v 8 dneh.

Tožena stranka je dolžna tožniku plačati stroške postopka v znesku 1.350,56 EUR v osmih dneh sicer za naprej tečejo zakonske zamudne obresti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev odločitev tožene stranke z dne 15. 11. 2006 in 23. 1. 2007 o prenehanju delovnega razmerja in zahtevek za reintegracijo tožnika v delovno razmerje od 24. 1. 2007 dalje. Ugotovilo je, da je podan razlog za prenehanje delovnega razmerja v smislu določb Zakona o obrambi (ZObr), ker tožnik ni izpolnjeval pogoja V. stopnje izobrazbe za podčastnika, s tem, da je tožena stranka v letu 2001 z njim sklenila pogodbo o zaposlitvi za podčastniško dolžnost za določen čas desetih let na podlagi predložitve ponarejenega šolskega spričevala.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, prečiščeno besedilo – Ur. l. RS, št. 73/2007) in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je že v letu 1994 sklenil s toženo stranko pogodbo o zaposlitvi za vojaškega policista s končano IV. stopnjo izobrazbe. Tožena stranka ni dokazala, da bi bilo spričevalo z dne 22. 6. 1994 o dopolnjeni V. stopnji izobrazbe neverodostojno. Ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi na podčastniški dolžnosti bi morala tožena stranka izpolnjevanje pogojev ustrezno preveriti. Ne glede na to pa se na podlagi 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o obrambi (ZObr-D, Ur. l. RS, št. 40/2004) šteje, da izpolnjuje pogoje tudi ob upoštevanju IV. stopnje strokovne izobrazbe.

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (370/3 ZPP).

7. Ugotovitev sodišča, da je tožena stranka v letu 2001 sklenila s tožnikom pogodbo o zaposlitvi za podčastnika tudi na podlagi predložitve neverodostojnega spričevala o končani V. stopnji šolske izobrazbe, ni protispisna. Zato v reviziji očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v tej zvezi ni podana.

8. Sodišče je ugotovilo, da je bila tožniku s spornima sklepom in odločbo odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi neizpolnjevanja pogoja ustrezne izobrazbe na podčastniški dolžnosti na podlagi petega in šestega odstavka 88. člena, v zvezi s 1. alinejo 94. člena Zakona o obrambi (ZObr-UPB1, Ur. l. RS, št. 103/2004). Na podlagi navedenih določb je ustrezna strokovna izobrazba, kot pogoj za zaposlitev na vojaški dolžnosti podčastnika, končana srednja ali višja šola. Po ugotovitvah sodišča pa je imel tožnik končano le poklicno šolo, saj se je šolsko spričevalo o zaključku srednje šole s priznano V. stopnjo izobrazbe izkazalo za neverodostojno. Na takšno dejansko ugotovitev je revizijsko sodišče vezano.

9. Sestavni del ZObr-UPB1 so tudi prehodne določbe iz Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi (ZObr-D), ki je v tretjem odstavku 26. člena določil, da se šteje, da izpolnjujejo pogoje glede zahtevane strokovne izobrazbe za vojake oziroma podčastnike pripadniki stalne sestave, ki imajo IV. stopnjo izobrazbe, ki so bili ob uveljavitvi te zakonske novele (5. 5. 2004) razporejeni na formacijske dolžnosti vojakov oziroma podčastnikov z zahtevano V. stopnjo izobrazbe. Izrecno je določeno, da vojaške osebe na teh dolžnostih obdržijo razporeditev na formacijsko dolžnost ali delovno mesto in naziv.

10. V petem odstavku 26. člena ZObr-D je predvideno, da se osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev iz tretjega odstavka in se ne šolajo, v šestih mesecih vpišejo v ustrezen izobraževalni program za pridobitev manjkajoče stopnje izobrazbe. V šestem odstavku navedenega člena pa tudi za delavce, ki na tak način ne pridobijo manjkajoče izobrazbe do v pogodbi o izobraževanju določenega roka, ni določeno prenehanje delovnega razmerja, temveč se v naknadnem roku tak delavec razporedi na formacijsko dolžnost oziroma delovno mesto, za katero izpolnjuje pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe.

11. Ker pomeni ureditev v 26. členu ZObr-D v primerjavi z ureditvijo pogojev za poklicno opravljanje vojaške službe v 88. členu ZObr kasnejši predpis, je potrebno določbe petega odstavka 88. člena ZObr o zahtevani stopnji izobrazbe za vojaka in podčastnika razlagati skupaj z določbami navedenih odstavkov 26. člena ZObr-D. Od uveljavitve te novele s 5. 5. 2004 dalje in tudi na podlagi določb ZObr-UPB1 so pogoj ustrezne izobrazbe za dolžnost podčastnika od navedenega datuma dalje izpolnjevali tudi tisti poklicni pripadniki stalne sestave, ki so bili navedenega dne razporejeni na formacijsko dolžnost podčastnikov, čeprav so imeli končano le IV. stopnjo izobrazbe, oziroma jim zaradi tega pogodba o zaposlitvi ni mogla biti zakonito odpovedana.

12. Tožnik je imel po ugotovitvah sodišča od 1. 9. 2001 sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za podčastniško dolžnost za deset let in dejansko le IV. stopnjo izobrazbe. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da tožnik v času izdaje spornega sklepa in odločbe ni izpolnjeval pogoja ustrezne izobrazbe in da mu je bila zato pogodba o zaposlitvi zakonito odpovedana. Za tak primer namreč 26. člen ZObr-D ni predvidel odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma prenehanje delovnega razmerja, temveč je celo izrecno določal, da ob teh pogojih vojaška oseba obdrži razporeditev na formacijsko dolžnost ali delovno mesto in naziv (tretji odstavek) oziroma ima tudi po neuspešnem poteku dodatnega izobraževanja pravico do razporeditve na dejanski izobrazbi ustrezno delovno mesto (šesti odstavek). Glede na to sta bila izpodbijana sklep in odločba tožene stranke o odpovedi tožnikove pogodbe o zaposlitvi nezakonita in tudi predložitev neverodostojnega spričevala o končani šolski izobrazbi V. stopnje pred leti na tako presojo ne more vplivati.

13. Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbi nižjih sodišč spremenilo tako, da se sporna sklep in odločba o prenehanju delovnega razmerja razveljavita ter glede na sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ugodi tudi ostalim tožnikovim zahtevkom za priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja in vrnitev tožnika na delo.

14. Glede na izid spora je dolžna tožena stranka tožniku povrniti njegove utemeljene stroške postopka, ki za postopek na prvi stopnji znašajo 886,88 EUR, za vložitev pritožbe 210,22 EUR in za vložitev revizije 253,46 EUR, upoštevaje pri tem odvetniško tarifo, ki je veljala v času vložitve tožbe (41. člen ZOdvT). Skupaj znašajo stroški postopka 1350,56 EUR. Kolikor tožena stranka navedenih stroškov ne bo povrnila v osmih dneh, za naprej tečejo tudi zahtevane zakonske zamudne obresti.