Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče na ugovorne razloge iz 1. do 4. točke 1. odstavka 55. člena ZIZ pazi po uradni dolžnosti. Notarski zapis se sklicuje na določbe pogodbe, ki ni sklenjena v obliki notarskega zapisa, zato zapadlost obveznosti ni izkazana v smislu določbe 3. odstavka 20. člena ZIZ.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se predlog za izvršbo zavrne.
Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje proti dolžniku dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (notarskega zapisa) zaradi izterjave glavnice v znesku 61.017.018,30 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 16.2.1999 dalje in stroškov izvršbe v znesku 293.798,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa dalje.
Zoper tak sklep je dolžnik vložil ugovor in predlaga, da sodišče sklep o izvršbi razveljavi, podrejeno pa izvršbo odloži do dokončne rešitve spora med strankama, saj je vložil izredno pravno sredstvo na razveljavitev izvršljive listine. Navaja, da je nastalo razmerje med strankama 8.7.1996, ko je podjetje M. d.o.o. pridobilo kredit v višini 39.900.000,00 SIT. Garancija zanj je bila dolžnikova nepremičnina. Poleg tega kredita sta podjetje S. d.o.o. in dolžnik osebno prevzela poroštvo za kredit podjetja L. v znesku 9.130.000,00 SIT. Naslednje leto je dne 9.7.1997 podjetje M. d.o.o. podaljšalo svoj kredit, poleg tega pa je prevzelo kredit od L., ki je zaradi neplačila obresti narasel na 11.256.517,00 SIT. Garancija je ravno tako dolžnikova nepremičnina. Poleg navedenih pogodb je bila sklenjena tudi okvirna kreditna pogodba v višini obeh kreditov skupaj. M. d.o.o. je anuitete za oba kredita odplačeval do maja 1998. Septembra 1998 je izvedel, da podjetje L. sredstev za kredit ni pridobilo. Dolžnik ugotavlja, da obstaja verjetnost, da je bil porok za kredit, ki ga ni bilo, zato je od banke 12.10.1998 zahteval izročitev kopije listinske dokumentacije. Iz prejete dokumentacije je razvidno, da je bil kredit nakazan na podjetje G. d.o.o. Po izjavi direktorja ter iz vpogleda v dokumentacijo tega podjetja pa izhaja, da ni tako. Iz navedenega izhaja, da je terjatev sporna in da obstaja razlog za razveljavitev listine, ki je podlaga izvršbi.
Upnica je na ugovor dolžnika odgovorila in predlagala, da ga sodišče zavrne ter dolžniku naloži plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov.
Navaja, da je dolžnik s pogodbama o zavarovanju denarne terjatve v obliki notarskega zapisa z dne 15.7.1996 zastavil nepremičnine za zavarovanje terjatve v višini 39.900.000,00 SIT in v višini 9.130.000,00 SIT, obakrat s pripadki, razvidnimi iz pogodb o kratkoročnem kreditu. Prvi kredit je bil družbi M.d.o.o. izplačan 17.7.1996, drugi pa na podlagi kompenzacije dne 9.7.1996. Družba L. ni vrnila kredita, zato je upnica zahtevala plačilo od poroka S. d.o.o. Družba M. d.o.o. je prevzela poroštveno obveznost od prejšnjega poroka, upnica pa ji je odobrila kredit v višini 11.256.517,00 SIT. Kreditna pogodba je bila zavarovana z zastavno pravico na dolžnikovih nepremičninah na podlagi pogodbe o zavarovanju denarne terjatve z dne 10.7.1997 v obliki notarskega zapisa. Upnik in družba M. d.o.o. sta nadalje dne 14.1.1998 sklenila pogodbi o kratkoročnem kreditu za znesek kredita 39.900.000,00 SIT in za znesek kredita 11.256.517,00 SIT. Ti pogodbi sta izvedbeni pogodbi po okvirni kreditni pogodbi, torej sta zavarovani z zastavno pravico na nepremičninah dolžnika. Kredita sta bila izplačana, na podlagi dveh kompenzacij z dne 12.1.1998. Iz navedenih dejstev in dokazov je dokazan obstoj predmetnih terjatev. Družba L. d.o.o. je obveznost priznala oz. potrdila z uskladitvijo terjatev.
Pritožba je utemeljena.
Dolžnik v ugovoru sicer ne navaja nobenega od razlogov, ki preprečujejo izvršbo, iz 1. odst. 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur.l. RS, št. 51/98), vendar pa sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 55. člena ZIZ pazi na ugovorne razloge iz 1. do 4. točke 1. odstavka 55. člena ZIZ po uradni dolžnosti. Pri tem gre v besedilu ZIZ za redakcijsko napako, ko pravi, da sodišče pazi po uradni dolžnosti na razloge iz 1. in 4. točke. V skladu z argumentom močnejšega razlogovanja pazi namreč sodišče toliko bolj na to, da je predložena listina izvršilni naslov in da je obveznost po njem zapadla (2. in 3. točka), kolikor pazi po uradni dolžnosti, če je odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena (4. točak), oz. pazi ves čas izvršilnega postopka na to, ali je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega. Na podlagi določbe 2. odstavka 20. člena ZIZ je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem pristal na njegovo neposredno izvršljivost in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Na podlagi določbe 3. odstavka 20. člena se dokazuje zapadlost terjatve z zapisnikom o poravnavi, z notarskim zapisom, z javno listino ali s po zakonu overjeno listino.
Iz notarskega zapisa z dne 10.7.1997, na podlagi katerega je upnica predlagala izvršbo, izhaja le terjatev v znesku 53.000.000,00 SIT, katere zapadlost je določena štiri leta od podpisa pogodbe, to je 10.7.2001. V ostalem se notarski zapis sklicuje na določbe okvirne kreditne pogodbe št. 5/97, ki pa ni sklenjena v obliki notarskega zapisa. Zato zapadlost obveznosti, ki jo uveljavlja upnica, ni izkazana v smislu določbe 3. odstavka 20. člena ZIZ in izvršbe za njeno poravnavo ni mogoče dovoliti.
Zato je sodišče druge stopnje na podlagi določbe 3. točke 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo ter zavrnilo predlog za izvršbo.
Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99, je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur.l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90, in RS, št. 55/92.