Jedro

ZKPT je za primer opustitve registracije pri BS predvideval zgolj prekrškovno sankcijo (25. člen v zvezi s 23. členom zakona). Prav tako se je določba petega odstavka 18. člena ZKPT, ki se je glasila: ''pogodbe o kreditnih poslih s tujino začnejo veljati potem, ko jih registrira BS'', pomen akta registracije pri BS zreducirala največ na nivo odložnega pogodbenega pogoja. Ničnost kot skrajna in najostrejša sankcija nezakonitosti pri takšnih poslih zato ni mogla priti v poštev.

Izrek

Reviziji z dne 5. 3. 2007 in 8. 3. 2007 se zavržeta.

Revizija z dne 7. 3. 2007 se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za izbris hipoteke, v korist tožene stranke vpisane na nepremičninah v solasti tožnic s parc. št. 1395/8, 1395/13, 1395/17, 1396/2, 1394/3 in 1394/6 k.o. ... Zavrnilo je tudi oba prejudicialna zahtevka za ugotovitev ničnosti hipotekarne pogodbe, dne 13. 7. 1994 sklenjene med pravdnimi strankami, in istega dne po tožnicah izdane zadolžnice ter tožnicama naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnic in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper to sodbo sta tožnici sami vložili vsaka svojo revizijo. Druga tožnica je nato prek svojega pooblaščenca, ki je odvetnik, vložila še eno revizijo. V njej uveljavlja ''vse revizijske razloge po 370. členu ZPP''. Bistveno kršitev določb pravdnega postopka vidi v tem, da se drugostopenjsko sodišče ni opredelilo do v pritožbi očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Glede uporabe materialnega prava meni, da zadolžnica in zastavna pogodba, obe z dne 13. 7. 2004, skupaj predstavljata ''posojilno pogodbo'', zato ne držijo razlogi pritožbenega sodišča, da tožeča stranka ni podala pravno pomembnih navedb, ki bi omogočale presojo temeljnega pravnega razmerja oziroma posla. Dne 19. 7. 1994 pred Temeljnim sodiščem v Kranju sklenjeni sporazum o ugotovitvi obstoja terjatve in zavarovanja po 251c. členu Zakona o izvršilnem postopku, nadaljuje, je ničen zato, ker ta ''posojilna pogodba'' nikoli ni bila registrirana pri Banki Slovenije (v nadaljevanju BS), po 18. členu Zakona o kreditnih poslih s tujino (Ur. l. RS, št. 1/1991 in nasl.; v nadaljevanju ZKPT) pa bi morala biti. Peti odstavek tega člena določa, da začnejo pogodbe o kreditnih poslih s tujino veljati šele potem, ko jih BS registrira, nič prej. To pa pomeni, da ima registracija pri BS z vidika veljavnosti takšnega kreditnega posla naravo obličnostnega akta, predpisanega ad solemnitatem, čigar izostanek ima za posledico ničnost pogodbe. Ker je torej zaradi neregistracije nično temeljno kreditno razmerje med pravdnima strankama, sklene, so nična tudi vsa akcesorna razmerja med njima, vključno z izpodbijano hipoteko.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Reviziji, ki sta ju prva in druga tožnica vložili sami, nista dovoljeni, revizija, ki jo je druga tožnica vložila po pooblaščencu odvetniku, pa je dovoljena, a ni utemeljena.

O nedovoljenih revizijah:

6. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Izjemoma sme stranka procesna dejanja opravljati tudi sama, vendar le, če najkasneje v sami reviziji (oziroma ob njeni vložitvi) izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP)(1). Ker nobena od tožnic ni ne med postopkom do pravnomočnosti ne kasneje zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit, niti sodišču ni predložila nobenega dokaza o tem, laični reviziji tožnic z dni 5. 3. 2007 (druga tožnica) in 8. 3. 2007 (prva tožnica) nista dovoljeni. Revizijsko sodišče ju je zato zavrglo (377. člen v povezavi z drugim odstavkom 374. člena ZPP).

O neutemeljenosti revizije z dne 7. 3. 2007:

7. Revizija uvodoma pritožbenemu sodišču očita, da se ni opredelilo do v pritožbi uveljavljane kršitve določb pravdnega postopka iz 11. točke 399. člena (pravilno: 11. točke drugega odstavka 339. člena) ZPP. To ne drži. Zadnji odstavek izpodbijane sodbe (na str. 4) vsebuje zapis, da ne zatrjevanih ne uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopkovnih določb iz 339. člena ZZP pri pritožbenem preizkusu prvostopenjske odločbe ni bilo zaslediti. Takšno pojasnilo sodišča druge stopnje nedvomno kaže, da se je z očitkom kršitve seznanilo in o njem odločilo, čeravno vsebina kršitve, ki sta jo tožnici očitali prvostopenjskemu sodišču, in način njene konkretizacije (tožnici v pritožbi nista trdili nič več kot to, da ju na naroku z dne 28. 3. 2006 ni zastopal njun pooblaščenec Z. F.) od sodišča nista terjala niti tolikšnega angažmaja. Podani očitek je namreč več kot očitno neutemeljen.

8. Tako kot že skozi ves postopek pred pravnomočnostjo, druga tožnica tudi v reviziji svoja izvajanja opira na zmotno materialnopravno izhodišče, da je imela v času veljavnosti Zakona o kreditnih poslih s tujino (Ur. l. RS, št. 1/1991 in nasl. - v nadaljevanju ZKPT) opustitev registracije kreditnega posla med upravičenimi domačimi subjekti in tujimi kreditodajalci pri BS za posledico ničnost posla. Ničnost kot skrajna in najostrejša sankcija nezakonitosti pri takšnih poslih ni mogla priti v poštev. Predvsem zato ne, ker je sam ZKPT za primer opustitve registracije pri BS predvideval zgolj prekrškovno sankcijo (25. člen v zvezi s 23. členom zakona). Prav tako pa je določba petega odstavka 18. člena ZKPT, ki se je glasila: ''pogodbe o kreditnih poslih s tujino začnejo veljati potem, ko jih registrira BS'', pomen akta registracije pri BS zreducirala največ na nivo odložnega pogodbenega pogoja. Ker je ta s prenehanjem veljavnosti ZKPT in uveljavitvijo Zakona o deviznem poslovanju(2) (ZDP-1; Ur. l. RS, št. 23/99) naposled povsem izginil iz pravnega reda Republike Slovenije, o učinkovitosti takšnega pravnega posla najkasneje tedaj ni moglo biti nikakršnega dvoma več.(3)

9. Ker je s presojo, da zatrjevano temeljno kreditno razmerje ni (moglo biti) neveljavno, odpadel smisel vseh ostalih revizijskih navedb, ki zadevajo uporabo materialnega prava, se revizijsko sodišče z njimi ni ukvarjalo. Neutemeljeno revizijo je zavrnilo (378. člen ZPP) .

Op. št. (1): Glej pravno mnenje, sprejeto na občni seji VS RS dne 26. 6. 2002. Op. št. (2): Ta obvezne registracije kreditnih poslov s tujino pri BS ni več določal. Op. št. (3): Prim. tudi sodbo in sklep II Ips 857/2006 z dne 22. 10. 2009.