Jedro

Razlogi, ki jih obtoženec navaja namreč predstavljajo vsebinsko izpodbijanje pravilnosti samih cenitev (od katerih je nekatere naročila sama pravna oseba A. d.d., dve cenitvi pa sta izdelala s strani sodišča imenovana izvedenca oziroma cenilca), kar pa ni podlaga za njihovo izločitev. Dvom o pravilnosti danih izvedeniških mnenj se namreč v skladu z 258. členom ZKP najprej odpravljajo z zaslišanjem izvedenca, ki je podal svoje mnenje, če pa se ta dvom ne da odpraviti niti na ta način, se lahko zahteva mnenje drugih izvedencev.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo obtoženčev predlog za izločitev dokazov kot neutemeljen.

2. Zoper sklep se pritožuje obtoženec, ki smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve določb kazenskega postopka, pri čemer pa konkretnega predloga v zvezi z odločitvijo v pritožbi ne podaja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po pregledu zadeve v smeri pritožbenih navedb, sodišče druge stopnje ugotavlja, daje obtoženec na predobravnavnem naroku 14. 7. 2023 podal predlog za izločitev dokazov in sicer vseh cenitev, ki so bile v tej zadevi izdelane po letu 2008, kar je utemeljil s tem, da je v letu 2009 nastopila finančna kriza in da je zaradi te bančne krize in reševanja bančnega sistema prišlo do podcenitve vseh cenitev.

5. Sodišče prve stopnje je v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno povzelo zakonsko podlago za izločitev dokazov in pojasnilo, da so kot nedovoljeni dokazi v ZKP in sodni praksi opredeljeni: dokazi, ki so pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, dokazi pridobljeni s kršitvijo ZKP in je zanje v ZKP izrecno določeno, da se odločba nanje ne more opirati, dokazi pridobljeni na zakonit način, vendar na podlagi nedovoljenega dokaza kot tudi dokazi, pridobljeni naključno z izvajanjem zakonitih dokazov (tretji odstavek 154. člena ZKP). Nobenega od naštetih zakonskih razlogov za izločitev dokazov, pa obtoženec ne zatrjuje niti v svojem predlogu za izločitev „vseh cenitev“, niti v obravnavani pritožbi. Razlogi, ki jih obtoženec navaja namreč predstavljajo vsebinsko izpodbijanje pravilnosti samih cenitev (od katerih je nekatere naročila sama pravna oseba A. d.d., dve cenitvi pa sta izdelala s strani sodišča imenovana izvedenca oziroma cenilca), kar pa ni podlaga za njihovo izločitev. Dvom o pravilnosti danih izvedeniških mnenj se namreč v skladu z 258. členom ZKP najprej odpravljajo z zaslišanjem izvedenca, ki je podal svoje mnenje, če pa se ta dvom ne da odpraviti niti na ta način, se lahko zahteva mnenje drugih izvedencev. Tako je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da bo ocena verodostojnosti, strokovnosti in popolnosti izvedenskih mnenj in ostalih cenitev, stvar nadaljnjega dokaznega postopka, ko bo sodišče zbrane dokaze ocenjevalo skladno z načelom proste presoje dokazov.

6. Tudi v pritožbi obtoženec izraža nestrinjanje z vsebino predmetnih cenitev in opozarja, da je namen cenitve ključni element cenitvenega poročila in je bistvenega pomena za ugotavljanje vrednosti nepremičnine. S tem se je načeloma mogoče strinjati in bo sodišče to v nadaljevanju nedvomno upoštevalo ter po potrebi nejasnosti razčistilo v skladu z določbami 258. člena ZKP, kot je poudarjeno že zgoraj. Tako tudi z navedbami, da cenitev ocenjevalca B. B. po naročilu A. d.d. ni bila izdelana za potrebe Letne revizije 2008, ampak izključno za potrebe nakupa zadevne nepremičnine C. C., da to lahko potrdi Č. Č. in računovodkinja družbe in da za vse ostale cenitve velja, da so sporne z vidika datuma pridobitve in spremenjenih ekonomskih pogojev ter bančnega kolapsa leta 2014, saj so bile uporabljene za ostale namene oziroma zaradi računovodskih potreb družbe, predstavljajo vsebinsko nasprotovanje izvedenskim mnenjem oziroma cenitvam in ne nudijo podlage za ugoditev obtoženčevemu predlogu za izločitev izvedenskih mnenj oziroma cenitev, pridobljenih po letu 2009. Koliko so spremenjene ekonomske razmere vplivale na izvedenska mnenja in cenitve, bo namreč predmet nadaljnjega dokazovanja na zgoraj opisan način.

7. Ker so glede na obrazloženo pritožbeni očitki neutemeljeni in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje ni ugotovilo kršitve iz petega odstavka 402. člena ZKP, je na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP pritožbo obtoženca kot neutemeljeno zavrnilo.

8. Če bo za obdolženca nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.