Jedro

Izvršilno sodišče je ravnalo pravilno, ko je predložilo sklep o izvršbi zemljiškoknjižnemu sodišču še pred njegovo pravnomočnostjo.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

3. A. K. sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom po uradni dolžnosti dovolilo zaznambo sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani In 2006/1695 z dne 28.11.2006 pri nepremičninah parc. št. 842/1 k.o...., pri solastnem deležu A. K. (v nadaljevanju: dolžnik) do 617/20000, in parc.št. 842/4 k.o...., pri solastnem dolžnikovem deležu do 514/20000, ter vknjižbo hipoteke v korist upnika E... d.o.o., za denarno terjatev v znesku 10.599,01 EUR s pripadki.

Zoper navedeni sklep vlaga dolžnik pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se vpis ne opravi, podrejeno pa, da napadeni sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da sklep o izvršbi, na podlagi katerega je sodišče opravilo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke, še ni pravnomočen, saj je dolžnik vložil zoper ta sklep ugovor. O tem naj se opravijo uradne poizvedbe na izvršilnem oddelku izvršilnega sodišča. Ukrepanja sodišča so zato vsaj preuranjena. Sodišče je opravilo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke na dveh dolžnikovih idealnih deležih na dveh različnih nepremičninah, za uspešno realizacijo izvršbe, če bi bila pravnomočno dovoljena, pa bi zadostovala le zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke pri eni dolžnikovi nepremičnini, saj njena vrednost bistveno presega višino upnikove terjatve do dolžnika. Razen tega pa je sodišče tudi prekoračilo upnikov izvršilni predlog, saj je dovolilo vknjižbo hipoteke, kar upnik sploh ni predlagal. Upnik ni odgovoril na vročeno pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijani sklep je bil izdan na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani In 2006/1695 z dne 28.11.2006, iz katerega izhaja, da se izvršba, dovoljena s sklepom Ig 2005/3823, nadaljuje poleg že dovoljenega z novim izvršilnim sredstvom, in sicer na dolžnikove zgoraj navedene nepremičnine. S sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani Ig 2005/3823 z dne 17.6.2005 je bila na upnikov predlog dovoljena izvršba na podlagi verodostojnih listin zoper dolžnika EC... d.o.o.. Zaradi poznejšega izbrisa te družbe iz sodnega registra na podlagi 1. odstavka 32. člena ZFPPod z dne 28.6.2005 (v času, ko je za dolžnika še tekel rok za ugovor zoper navedeni sklep o izvršbi) je bil ta izvršilni postopek prekinjen. S sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani Ig 2005/3823 z dne 14.6.2006 se je prekinjena izvršba na upnikov predlog nadaljevala zoper dolžnika kot družbenika izbrisane družbe EC... d.o.o.. na podlagi 4. odstavka 27. člena ZFPPod v zvezi s 1. odstavkom 394. člena ZGD. Ta sklep je bil dolžniku vročen s fikcijo 19.8.2006 (skupaj s sklepom Ig 2005/3823 z dne 17.6.2005). Zoper ta sklep je dolžnik sicer vložil 11.9.2006 ugovor, ki pa je bil kot prepozen zavržen s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani Ig 3823/2005 z dne 13.8.2008, dolžnikova pritožba zoper ta sklep pa je bila zavrnjena s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 2899/2008 z dne 7.1.2009. Sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani Ig 2005/3823 z dne 17.6.2005 in 14.6.2006 sta torej postala pravnomočna dne 29.8.2006. Ta sklepa zato predstavljata v delu, s katerim je dolžniku naloženo plačilo upnikove terjatve (na podlagi verodostojnih listin) izvršilni naslov (izvršljivo sodno odločbo).

Glede na to je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo sklep o izvršbi In 2006/1695 z dne 28.11.2006 na podlagi izvršilnega naslova. Zato je izvršilno sodišče ravnalo pravilno, ko je predložilo navedeni sklep o izvršbi zemljiškoknjižnemu sodišču še pred njegovo pravnomočnostjo (2. odstavek 45. člena ZIZ) in je nepomembno, ali je sklep In 2006/1695 z dne 28.11.2006 pravnomočen ali ne. Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino (1. odstavek 86. člena ZZK-1). Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke (1. odstavek 88. člena ZZK-1). Zato je zemljiškoknjižno sodišče pravilno ravnalo, ko je izdalo izpodbijani sklep o zaznambi izvršbe in vknjižbi hipoteke. Pritožbene trditve o prekoračenju upnikovega predloga za izvršbo so zato brezpredmetne.

Pritožbena trditev, da bi zadostovala izvršba le na eno dolžnikovo nepremičnino namesto na obe, s čemer dolžnik meri na določbo 3. člena ZIZ, je za postopanje zemljiškoknjižnega sodišča nepomembna, saj je to vprašanje lahko aktualno le v izvršilnem postopku.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče zavrnilo dolžnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP). Hkrati je dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3.odstavka 161. člena ZZK-1). Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 2. odstavku 120. člena ZZK-1 v zvezi s 1. odstavkom 35. člena ZNP.