Jedro

Izvedenka psihiatrinja A. A. je v mnenju, ki je povzeto v omenjenem sklepu sodišča, zaključila, da potrebuje udeleženec zdravljenje z zdravili na varovanem oddelku za obdobje enega meseca, da zaradi akutnega psihotičnega doživljanja in nekritičnosti druge oblike zdravljenja niso mogoče in da predvideva, da se bo v obdobju enega meseca udeleženčevo stanje toliko izboljšalo, da bo lahko nadaljeval z zdravljenjem na odprtem oddelku.

V tem postopku je prvostopenjsko sodišče s pomočjo izvedenca psihiatrične stroke dr. B. B. ugotovilo, da se predvidevanje omenjene izvedenke ni uresničilo, da ima udeleženec kljub dosedanjemu zdravljenju še vedno popolno zabrisano realitetno kontrolo, da ob še vedno prisotnih psihotičnih doživljanjih obstaja ob odpustu iz psihiatrične bolnišnice nenehna nevarnost heteroagresivnih dejanj, ogrožanja drugih oseb in povzročitve hude premoženjske škode in da navedenih ogrožanj ni mogoče izključiti z drugimi oblikami zdravljenja. Vsi pogoji za zadržanje oziroma za nujno potrebno nadaljevanje zdravljenja udeleženca v oddelku pod posebnim nadzorom še vedno obstoje, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno ugodilo predlogu za podaljšanje zadržanja, v skladu z mnenjem omenjenega izvedenca psihiatra.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se udeležencu do dne 3. 1. 2024 podaljša zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ...

2. Udeleženec je zoper takšno odločitev po odvetnici vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da sta nevarnost heteroagresivnih dejanj, s čemer naj bi ogrožal zdravje in življenje drugih ljudi ter povzročal nevarnost za nastanek materialne škode ter nesposobnost obvladovanja svojega ravnanja, ki sta v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedena kot razloga za zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom, zgolj hipotetična in nista izkazana. Razbijanje po klavirju in občutek, da mu drugi hočejo slabo, ni zadosten razlog, da se ga zadrži še za štiri tedne. Takšno zdravljenje ni nujno in ni sorazmerno. Z oddelka bi moral biti odpuščen oziroma bi mu moral biti izrečen milejši ukrep, npr. nadzorovana obravnava ali zdravljenje na odprtem oddelku, kar bi zadoščalo, da se uredi terapija. Pri njem ne gre za takšno naravo duševne motnje, ki bi nujno narekovala, da se mu za tako dolgo omeji svoboda gibanja oziroma da se mu preprečijo stiki z okolico. To pomeni, da pogoji iz Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) niso izpolnjeni. Udeleženec ima zunaj bolnišnice urejeno bivanje in preživljanje ob pomoči staršev. Po odpustu bi doma normalno živel, hodil bi v hribe, zdravila pa bi še naprej redno jemal. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče podaljša zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom, če po izvedenem dokaznem postopku ugotovi, da je za odvrnitev vzrokov iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr nujno potrebno nadaljnje zdravljenje (70. člen v zvezi s prvim odstavkom 48. členom ZDZdr). Sodišče torej podaljša zadržanje na omenjenem oddelku, če so še vedno izpolnjeni naslednji pogoji: - če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, - če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavno). Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da navedeni pogoji za zadržanje še vedno obstajajo.

5. Pritožnica ne izpodbija dokazne ocene prvostopenjskega sodišča, da ima udeleženec duševno motnjo, in sicer paranoidno shizofrenijo (F20.0). Prav tako ne izpodbija zaključka, da ima udeleženec zaradi duševne motnje hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Ne strinja pa se z zaključkom sodišča prve stopnje, da iz ugotovljenih dejstev izhaja, da udeleženec ogroža svoje življenje in življenja drugih ter da bi ob odpustu iz bolnišnice povzročal premoženjsko škodo. Meni, da obstoj navedenega pogoja ni izkazan oziroma je zgolj hipotetičen. Takšno pritožbeno prepričanje je pavšalno in laično saj pritožnica zanje ne ponudi nikakršne strokovne opore. Po drugi strani pa ima nasproten zaključek sodišča prve stopnje oporo v izvedenskem mnenju izvedenca psihiatrične stroke ter pravilno in popolno ocenjenem procesnem gradivu.

6. Iz procesnega gradiva izhaja, da je bil udeleženec v tem letu že zadržan na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnice brez privolitve. Ugotovljeno je bilo (sklep sodišča prve stopnje Pr 174/2023 z dne 20. 6. 2023), da je zaradi psihotičnega doživljanja huje ogrožal zdravje, lahko tudi življenje svoje matere, saj je bil do nje nasilen, na dan hospitalizacije pa jo je pretepel. Sedaj je pridržan na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzoroma na podlagi sklepa prvostopenjskega sodišča Pr 303/2023 z dne 3. 11. 2023, potem, ko je bilo ugotovljeno, da je razbil klavir in da hudo ogroža svoje zdravje in življenje, kakor tudi zdravje in življenje drugih1, da je navedeno ogrožanje posledica hude duševne motnje in hudo porušenega stika z realnostjo. Izvedenka psihiatrinja A. A. je v mnenju, ki je povzeto v omenjenem sklepu sodišča, zaključila, da potrebuje udeleženec zdravljenje z zdravili na varovanem oddelku za obdobje enega meseca, da zaradi akutnega psihotičnega doživljanja in nekritičnosti druge oblike zdravljenja niso mogoče in da predvideva, da se bo v obdobju enega meseca udeleženčevo stanje toliko izboljšalo, da bo lahko nadaljeval z zdravljenjem na odprtem oddelku.

7. V tem postopku je prvostopenjsko sodišče s pomočjo izvedenca psihiatrične stroke dr. B. B. ugotovilo, da se predvidevanje omenjene izvedenke ni uresničilo, da ima udeleženec kljub dosedanjemu zdravljenju še vedno popolno zabrisano realitetno kontrolo, da ob še vedno prisotnih psihotičnih doživljanjih obstaja ob odpustu iz psihiatrične bolnišnice nenehna nevarnost heteroagresivnih dejanj, ogrožanja drugih oseb in povzročitve hude premoženjske škode in da navedenih ogrožanj ni mogoče izključiti z drugimi oblikami zdravljenja. Vsi pogoji za zadržanje oziroma za nujno potrebno nadaljevanje zdravljenja udeleženca v oddelku pod posebnim nadzorom še vedno obstoje, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno ugodilo predlogu za podaljšanje zadržanja, v skladu z mnenjem omenjenega izvedenca psihiatra, za čas do 3. 1. 2024. 8. Pritožba se tako izkaže za neutemeljeno, zato jo je bilo treba zavrniti (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku). V času odločanja o pritožbi še niso bile izkazane vročitve izpodbijanega sklepa ostalim udeležencem postopka, zato ni mogoče ugotoviti, ali se jim je rok za vložitev pritožbe zoper sklep že iztekel. Sklepa sodišča prve stopnje zato še ni bilo mogoče potrditi. Učinek njegove pravnomočnosti bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo ostalih udeležencev ali ko bo sodišče odločilo o njihovi morebitni pritožbi.

1 V svoji izpovedi je navedel, da je slišal glas bratove punce, ki ga vedno nadleguje, naj razbije klavir. Navedel je še, da ga nadleguje tudi omenjeni brat, da ga je ta posiljeval in da mu je rekel, da ga bo naslednjič, ko se bo to zgodilo, ubil. Glasovom, ki mu narekujejo, kaj naj naredi, se je zelo težko upreti, in da mu zdaj narekujejo, da naj se pribije na podboj vrat.