Jedro

V tem primeru se mladoletni C.C. nikakor ne more šteti v družino tožnice. Kot je to določeno v 32. členu ZVrt, so starši oproščeni plačila za vrtec za tretjega otroka le v primeru, če gre za otroka iz iste družine. Ker ima C.C. stalno prebivališče na naslovu matere G.G., ki je za njega tudi že uveljavljala pravice iz javnih sredstev, v tem primeru ne gre za povezano osebo v tožničini družini, torej za otroka iz iste družine, kot to zahteva že omenjena določba ZVrt.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožnica sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženke št. ... z dne 3. 2. 2025 in na vrnitev zadeve v novo upravno odločanje. Nadalje je odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške postopka.

2.Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da dejansko stanje med strankama ni sporno. Ključno je vprašanje glede pravilne uporabe materialnega prava. Sodišče je v napadeni sodbi štelo, da (tožnica) nima pravice do oprostitve plačila vrtca za njenega otroka, ki ga ima skupaj z A.A. (za B.B.). Do tega zaključka je prišlo na podlagi dejstva, da je mačeha prvemu otroku C.C. in da glede njega nima obveznosti preživljanja. Omenjena ugotovitev drži, kajti obveznost preživljanja ima oče v družini, in sicer A.A. Glede na obrazložitev sodbe bi bilo mogoče šteti, da je izključno pomembno, kdo izmed staršev vloži vlogo za oprostitev plačila vrtca. Tako bi lahko šteli, da v kolikor bi vlogo vložil oče A.A., bi bila vloga odobrena. Ker pa jo je vložila mačeha D.D., pa vloga ni utemeljena. Kdo izmed staršev bo vložil vlogo, ne sme in ne more biti odločilno pri odločanju o pravici do oprostitve plačila vrtca. Gre za pravico, ki je neodvisna od materialnega položaja družine. Vsaka družina je upravičena do oprostitve plačila vrtca za tretjega otroka, ne glede na njen materialni položaj. Določba desetega odstavka 10. člena ZUPJS v bistvenem določa, da se otrok pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva pri tistem izmed staršev, kot se sporazumejo starši, oziroma pri tistem, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče. Navedena določba je namenjena ugotavljanju materialnega položaja. V tem primeru torej ni nobenega ustavno skladnega razloga, da bi bil pomemben naslov, na katerem je prijavljen C.C. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3.V odgovoru na pritožbo toženka navaja, da v konkretnem primeru ne gre za isto družino, saj tožnica tvori s partnerjem in njunima dvema skupnima otrokoma (B.B. in E.E.) novo družino. Ne gre torej za družino s tremi otroki, kot to navaja tožnica. Odločitev upravnega organa v predsodnem postopku bi bila identična tudi, če bi vlogo za oprostitev plačila vrtca za otroka B.B. vložil oče A.A., saj bi opisano dejansko stanje ostalo nespremenjeno. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih v (v nadaljevanju: ZDSS-1)2 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

6.Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženke z dne 3. 2. 2025, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnice, vložena zoper prvostopenjsko odločbo CSD F. z dne 26. 7. 2024. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da je tožnica upravičena do otroškega dodatka za dva mladoletna otroka v času od 1. 8. 2024 do 31. 7. 2025 v skupni višini 65,78 EUR mesečno. Z isto odločbo je bilo tudi odločeno, da je tožnica za sina B.B. upravičena do znižanega plačila za program vrtca v višini 53 % cene programa, in sicer v obdobju od 1. 8. 2024 do 31. 7. 2025. Za hčer E.E. pa do subvencije vrtca ni upravičena, ker ni vpisana oziroma vključena v vrtec.

7.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da imata tožnica in njen mož dva skupna otroka, in sicer sina B.B. in hči E.E. Tožničin mož ima še enega otroka, in sicer sina C.C., ki ga je dolžan preživljati po zakonu. Toženka je pri odločanju upoštevala B.B., ni pa upoštevala E.E., saj le-ta ni vpisana oziroma vključena v vrtec, kar med strankama ni sporno. Sporno je, ali se otrok C.C., ki ga je dolžan tožničin mož preživljati, šteje kot tretji otrok v družini, kar bi pomenilo, da je B.B. oproščen plačila za vrtec.

8.Zakon o vrtcih (v nadaljevanju: ZVrt),3 ki je veljal v času odločanja toženke, je v četrtem odstavku 32. člena določal, da se plačilo staršev za vrtec določi v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev . Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključena dva otroka, so plačila za mlajšega otroka oproščeni. Starši so oproščeni plačila za vrtec tudi za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka iz iste družine, ne glede na to, ali je v vrtec vključen hkrati s svojim sorojencem. Plačilo staršev za vrtec v višini znižanega plačila, vrtcem zagotavlja državni proračun.

9.Navedena določba odkazuje na uporabo določb Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS).4 V 1. točki 6. člena ZUPJS je določeno, da Centri za socialno delo odločajo po tem zakonu (torej po ZUPJS) o znižanju plačila za programe vrtcev po zakonu, ki ureja predšolsko vzgojo. V 2. točki 10. člena je določeno, da se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo tudi otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz 1. točke prvega odstavka 10. člena dolžni preživljati po zakonu. V desetem odstavku istega člena pa je nadalje določeno, da če se starši skladno s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja, sporazumejo, da imajo oziroma obdržijo varstvo in vzgojo otroka, se otrok pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva pri tistem izmed staršev, kot se sporazumejo starši. Če se starši o tem ne sporazumejo, se otrok upošteva pri tistem izmed staršev, pri katerem ima prijavljeno stalno prebivališče.

10.Kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, pred njim pa že toženec, med staršema otroka C.C. ni bil sklenjen dogovor o tem, pri katerem od staršev se upošteva otrok pri ugotavljanju materialnega položaja. Sklenjen pa je bil dogovor o stalnem prebivališču otroka pri materi. C.C. ima stalno prebivališče na naslovu matere od 21. 10. 2014 dalje. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe toženke tudi izhaja, da je bil otroški dodatek za C.C. priznan njegovi materi.

11.V tem primeru se mladoletni C.C. nikakor ne more šteti v družino tožnice. Kot je to določeno v 32. členu ZVrt, so starši oproščeni plačila za vrtec za tretjega otroka le v primeru, če gre za otroka iz iste družine. Ker ima C.C. stalno prebivališče na naslovu matere G.G., ki je za njega tudi že uveljavljala pravice iz javnih sredstev, v tem primeru ne gre za povezano osebo v tožničini družini, torej za otroka iz iste družine, kot to zahteva že omenjena določba ZVrt.

12.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da gre za pravico, ki je neodvisna od materialnega položaja družine in s tem, da deseti odstavek 10. člena ZUPJS naj ne bi bil odločilen za presojo te zadeve. V primeru odločanja o plačilu staršev za vrtec (o zmanjšanju plačila oziroma o oprostitvi), je za odločitev bistven tudi materialni položaj družine. V prvem odstavku 32. člena je določeno, da plačilo staršev določi občina na podlagi lestvice, ki starše razvršča v razrede, upoštevaje dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženje družine. Otrok C.C. pa ne spada v isto družino, v okviru katere je tožnica uveljavljala znižano plačilo oziroma oprostitev plačila vrtca.

13.Za odločitev v tej zadevi tudi ni odločilno, kdo je vložil zahtevo za priznanje pravic iz javnih sredstev. Tudi če bi namesto tožnice vložil zahtevo njen mož, bi bila odločitev enaka. Odločitev se namreč nanaša na člane iste družine, v katero poleg tožnice spada njen mož in oba otroka, kot je bilo že pojasnjeno in kot je to tudi pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, pred njim pa tudi že toženka.

14.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da sama krije svoje stroške pritožbe.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

2Ur. l. RS, št. 2/2004.

3Ur. l. RS, št. 12/96 s spremembami.

4Ur. l. RS, št. 12/ 96 s spremembami.