Jedro

Po 39. členu ZDZdr mora biti alternativno izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev: da oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Nadaljnji pogoj za sprejem na zdravljenje brez privolitve je, da je ogrožanje posledica duševne motenje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, zadnji pa, da navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je sprejem na zdravljenje osebe A. A. v oddelek pod posebnim nadzorom, ki ga je izvedla psihiatrična bolnišnica, utemeljen in se osebo zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice do 4. 2. 2019. Odločilo je, da se stroški postopka krijejo iz proračuna sodišča. 2. Zoper sklep se pritožuje pridržana oseba po zastopniku. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter predlaga, da pritožbeno sodišče sklep odpravi in osebo odpusti iz psihiatrične bolnišnice, podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Sodišče je napačno ugotovilo dejansko stanje. Pogoji, ki jih za zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom določa Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) pri pridržani osebi niso izpolnjeni. Sodišče pavšalno ugotovi, da so zakonski pogoji za izrek ukrepa izpolnjeni. Sodišče le povzema ugotovitve izvedenke, dokazne ocene o tem dokazu ne sprejme. Podana je bistvena kršitev pravil postopka. Če ogrožanje ne obstaja, ni mogoče govoriti o tem, da je omejitev osebnih pravic pridržane osebe z zdravljenem brez privolitve edini način, ki je primeren za odvrnitev vzrokov in ogrožanja. Izvedeniško mnenje in izpodbijani sklep temeljita na preteklih dogodkih, ki niso dokazani z zadostno stopnjo gotovosti, konkretne ocene, zakaj naj bi v trenutku odločanja obstajali pogoji za zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom, pa ne vsebujeta. Nesubstancirano sklicevanje izvedenke na medicinsko dokumentacijo ne omogoča pritožbenega preizkusa. Tudi sodna obrazložitev ostaja na nivoju pavšalnosti. Ni izkazano, na kakšni konkretni dejanski podlagi temeljijo zaključki o obstoji zakonskih pogojev za zadržanje pridržane osebe na zaprtem oddelku. Ni pojasnjen zaključek glede same diagnoze pridržane osebe, glede trajanja pridržanja, še zlasti pa ne glede neuživanja zdravil in uživanja čistil. Glede zdravil ni konkretnih podatkov. Glede čistil je pridržana oseba pojasnila, da gre za eksperimente, ki niso škodljivi, dokazne ocene o tem ni. Sodišče bi se lahko z vpogledom v objave del pridržane osebe na medmrežju prepričalo o resničnosti njene izpovedi. Pogoji za pridržanje zato niso izpolnjeni. Glede trajanja zdravljenja je sklep neobrazložen, saj iz obrazložitve ne izhaja, zakaj sodišče ocenjuje, da je s strani izvedenke predlagano trajanje ukrepa utemeljeno in da je trajanje za ta čas dejansko potrebno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s 53. členom ZDZdr je lahko oseba sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena zakona. Po 39. členu ZDZdr mora biti alternativno izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev: da oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim (1. alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr). Nadaljnji pogoj za sprejem na zdravljenje brez privolitve je, da je ogrožanje posledica duševne motenje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, zadnji pa, da navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (2. in 3. alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr).

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so izpolnjeni vsi potrebni pogoji, medtem ko pritožnik trdi, da pogoji za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom niso izpolnjeni, vendar neutemeljeno.

6. Pritožnik navaja, da sklepa sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti, ker sodišče le povzema ugotovitve izvedenke, ne sprejme pa dokazne ocene, vendar navedbe niso utemeljene. Sodišče res povzema ugotovitve izvedenke, vendar navede tudi lastne razloge in dokazno oceno. Čeprav je oboje skopo, je bilo sklep mogoče preizkusiti, zato zatrjevana absolutna bistvena kršitev pravil postopka ni podana.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pritožnik huje ogroža svoje zdravje oziroma svoje življenje z nejemanjem zdravil in stopnjevanjem uživanja čistil. Drži, da glede zdravil ni ugotovilo konkretnih podatkov, vendar že dejstvo stopnjevanja uživanja čistil zadošča za zaključek, da gre za hujše ogrožanje zdravja pritožnika. Kot izhaja iz mnenja izvedenke je namreč pritožnik prepričan, da bo z zaužitjem in s stopnjevanjem jemanja količine strupov krepil svoj imunski sistem. Pritožnik je potrdil uživanje različnih psihoaktivnih snovi in čistil z namenom, da bi njegovo telo postalo bolj odporno na strupe.1 Takšno uživanje čistil nedvomno predstavlja hujše ogrožanje zdravja pritožnika (morda tudi življenja), saj zaradi pritožnikove blodnjave prepričanosti v njegovo teorijo obstaja nevarnost zastrupitve. Splošno znano dejstvo je, da so čistila nevarna, da se jih ne sme uživati in lahko povzročijo hudo škodo za zdravje (ogrožajo lahko tudi življenje). Neutemeljen je zato očitek sodišču, da glede čistil ni podalo dokazne ocene, ker naj bi šlo za eksperimente, ki niso škodljivi (splošno je znano, da je uživanje čistil škodljivo). Prav tako je neutemeljeno navajanje, da bi se sodišče lahko z vpogledom v objave del pridržane osebe prepričalo v resničnost njene izpovedi.

8. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je predmetno ogrožanje posledica pritožnikove duševne motnje. Pritožnik je bil že v preteklosti odpuščen z odpustno diagnozo shizofrenija. Od leta 2003 se zdravi zaradi duševne bolezni blodnjave motnje. Ne drži, da izvedeniško mnenje in sklep temeljita le na preteklih dogodkih. Izvedenka je namreč ugotovila, da je tudi ob sprejemu pritožnik navajal vsebine, iz katerih je moč sklepati na blodnjavo simptomatiko. Ni dvoma, da je pri pritožniku duševna motnja podana. Kot je ugotovilo sodišče na podlagi izvedenskega mnenja, ima zaradi te motnje pritožnik hudo moteno presojo realnosti in ni sposoben obvladovati svojega ravnanja, pri čemer slednjega pritožnik konkretizirano ne izpodbija.

9. Kot že navedeno, ne drži, da naj bi mnenje in sklep temeljila le na preteklih dogodkih. Sodišče je navedlo razloge glede pogojev za zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom v trenutku odločanja. Ugotovljeno je bilo ogrožanje zdravja pritožnika zaradi uživanja čistil (neposredno) pred sprejemom na oddelek pod posebnim nadzorom, pregledan pa je bil pritožnik na dan izdaje sklepa. Sodišče se tako ni oprlo le na medicinsko dokumentacijo, na katero se je sklicevala izvedenka.

10. Neutemeljena je navedba, da ni mogoče ugotoviti, na kakšni konkretni dejanski podlagi temeljijo zaključki sodišča. Sodišče se je oprlo na mnenje izvedenke, na izpoved pritožnika ter sprejemni zapisnik z dne 24. 12. 2018. Uživanje čistil je potrdil sam pritožnik, zato je neutemeljen očitek, da relevantni dogodki oziroma ravnanja niso dokazani z zadostno stopnjo gotovosti.

11. Neutemeljene so navedbe, da ni pojasnjen zaključek glede diagnoze pridržane osebe in uživanja čistil, kar je bilo že obrazloženo. Enako velja tudi glede trajanja pridržanja. Sodišče prve stopnje je namreč pojasnilo, da je izvedenka2 predlagala zadržanje pritožnika na varovani enoti za dobo enega meseca, hkrati je sodišče pojasnilo, da je trajanje ukrepa za takšen čas utemeljeno oziroma dejansko potrebno zato, ker se po tem obdobju pričakuje izboljšanje zdravstvenega stanja osebe.

12. Končno je sodišče prve stopnje navedlo razloge tudi o tem, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, pri čemer pritožba tudi teh razlogov konkretno ne izpodbija.

13. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).3 1 Izpovedal je, da si predpisuje dozo čistil, da si okrepi imunski sistem. 2 Vprašanje potrebne dobe pridržanja za čas zdravljenja je strokovno vprašanje. 3 Rok za vložitev pritožbe za vse udeležence v času odločanja še ni potekel. Sodišče druge stopnje je zato, ker pogoji za pravnomočnost še niso izpolnjeni, pritožbo zavrnilo, ni pa izreklo tudi, da se sklep potrdi.