Jedro

Po prvem odstavku 69. člena Disciplinskega pravilnika IZS je disciplinski postopek mogoče uvesti, če od storjene disciplinske kršitve še niso pretekla več kot tri leta in če od takrat, ko je disciplinski tožilec prejel prijavo oz. je sam zaznal kršitev, še ni preteklo več kot šest mesecev.

Opredelitev težje disciplinske kršitve po določbi 13. točke 13. člena Disciplinskega pravilnika IZS predvideva nastanek večje škode zaradi nepravilnega ravnanja člana IZS. Ugotovljena nepravilnost pri umestitvi objekta v prostor glede na prostorski akt sicer lahko pomeni protipravnost, protipravnost sama po sebi pa še ne pomeni nastanka velike škode. Nastanka velike škode tudi ni mogoče utemeljiti zgolj s sklicevanjem na splošna načela Etičnega kodeksa članov IZS iz 2. člena.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Disciplinske komisije Inženirske zbornice Slovenije št. DS 10/2008, 4354/09/IZJ-JR z dne 26. 3. 2009 ter sklep Disciplinskega sodišča Inženirske zbornice Slovenije št. DS 10/2008, 6581/09/IZS-TP z dne 30. 7. 2009 se odpravita in se zadeva vrne Disciplinski komisiji Inženirske zbornice Slovenije v ponovno odločanje.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v znesku 350,00 EUR v roku 15 dni od dneva prejema sodbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Disciplinska komisija Inženirske zbornice Slovenije (v nadaljevanju IZS) tožečo stranko kot pooblaščeno inženirko spoznala za krivo, da je kot udeleženka pri graditvi objektov, pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt – večnamenska športna dvorana – v novembru 2006 izdelala grafični prikaz skladnosti s prostorskimi akti in opis usklajenosti projekta s prostorskimi akti, št. projekta 32/06 tako, da pri umestitvi objekta v prostor ni upoštevala predpisanih predpostavk za umestitev objekta v prostor, ki so določene v 6. in 7. členu zazidalnega načrta – ..., kjer je določeno, da v funkcionalni enoti 13 in 14 ni predvidena gradnja večnamenske športne dvorane, in tako izdelan in potrjen projekt predala naročniku. V izreku sklepa Disciplinske komisije IZS je navedeno še, da je tako ravnanje storjeno iz malomarnosti in da je v nasprotju z določbo 48. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo in spremembe – v nadaljevanju ZGO-1) in da to pomeni kršitev po 13. točki 13. člena Disciplinskega pravilnika IZS v zvezi z 2. točko Etičnega kodeksa članov IZS. Ob upoštevanju olajševalnih okoliščin po 24. členu Disciplinskega pravilnika IZS se je tožeči stranki izrekel disciplinski ukrep opomin, naloženo ji je bilo še plačilo stroškov postopka v znesku 1.569,00 EUR.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa Disciplinska komisija IZS pojasnjuje, da je bilo v postopku ugotovljeno neskladje med projektno dokumentacijo, ki jo je izdelala tožeča stranka kot sestavino grafičnega prikaza umestitve večnamenske športne dvorane v prostor, in določbami aktualnega izvedbenega prostorskega akta. Potrjena sestavina vodilne mape naj bi bila v delu, ki se nanaša na območji FE 13 in FE 14, v nasprotju s 6. in 10. členom Odloka o zazidalnem načrtu ... Ravnanje tožeče stranke naj bi bilo krivdno iz malomarnosti, ker je z neupoštevanjem določb 14. člena ZGO-1 storila navedeni disciplinski prekršek. Disciplinska komisija IZS navaja, da 13. točka 13. člena Disciplinskega pravilnika IZS določa, da stori težjo disciplinsko kršitev tisti pooblaščeni inženir, ki kot udeleženec pri graditvi objektov izroči nepopolno strokovno dokumentacijo oziroma dokumentacijo izdelano v nasprotju s pravili dobre prakse, zaradi česar je bila povzročena večja škoda, in da etični kodeks članov IZS v 2. točki določa, da mora biti strokovno mnenje inženirja nepristransko in mora temeljiti na dokazljivih dejstvih. Ker je tožečo stranko Disciplinska komisija IZS spoznala za krivo, je o stroških odločil na podlagi 108. člena Disciplinskega pravilnika IZS.

V obrazložitvi izpodbijane odločitve je Disciplinska komisija IZS ugovor zastaranja zavrnila, ker je disciplinski postopek potekal na podlagi prijave z dne 11. 11. 2008, in znotraj triletnega zastaralnega roka, ki ga določa Disciplinski pravilnik IZS, zahteva pa je bila vložena 23. 2. 2009. Zoper izpodbijani sklep je tožeča stranka vložila pritožbo, ki pa je bila s sklepom Disciplinskega sodišča IZS z dne 21. 4. 2009 kot neutemeljena zavrnjena, tožeči stranki pa je bilo naloženo plačilo stroškov pritožbenega postopka. Po ugotovitvi pritožbenega organa je disciplinski postopek, glede na to, kdaj je disciplinski tožilec prejel prijavo, potekal znotraj zastaralnih rokov, določenih v 69. členu Disciplinskega pravilnika IZS. Disciplinsko sodišče IZS v obrazložitvi navaja, da je disciplinski postopek neodvisen od upravnega in sodnega postopka. Navaja, da je tožeča stranka že sama imela pomisleke v zvezi s pravilnostjo umestitve objekta v prostor glede na veljavni izvedbeni prostorski akt, da je bila seznanjena s pogodbo med Mestno občino ... in investitorjem o postavitvi večnamenske dvorane in da so bili z njenimi dvomi seznanjeni predstavniki investitorja ter odgovorni vodja projekta. Pojasnjuje opredelitev kršitev dolžnosti člana zbornice iz malomarnosti po 16. členu Disciplinskega pravilnika IZS in meni, da je škodljiva posledica storjene kršitve kršitev prostorske zakonodaje z umestitvijo objekta v prostor na podlagi projektne dokumentacije, ki jo je izdelala tožeča stranka. Disciplinsko sodišče IZS meni tudi, da disciplinska komisija z zavrnitvijo izvedbe dokaza, ki ga je predlagala tožnica, ni kršila pravil postopka, ker da so člani komisije imeli zadosten dokaz za ugotovitev dejanskega stanja kršitve in da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno.

Tožeča stranka se s tako odločitvijo ne strinja in navaja, da v obrazložitvi sklepa ni odgovorjeno na trditve o zastaranju postopka, ker je bila proti tožnici prijava vložena 4. 3. 2008, dne 11. 11. 2008 pa je prijavitelj zahteval le nadaljevanje postopka. Disciplinski tožilec je zahtevo vložil 23. 2. 2009, tj. več kot šest mesecev po prijavi. Sklicuje se na besedilo 13. točke 13. člena Disciplinskega pravilnika IZS, ki določa, da pooblaščeni inženir stori težjo disciplinsko kršitev zaradi nepravilnosti strokovne dokumentacije, ki jo izroči, če je zaradi nje povzročena večja škoda. Ne v izreku ne v obrazložitvi izpodbijane odločitve pa naj ne bi bilo navedeno, kakšna škoda naj bi nastala. Trdi, da zaradi njenega ravnanja nihče ni utrpel škode, zato tožeča stranka tudi ni mogla storiti kršitve iz 13. točke 13. člena Disciplinskega pravilnika IZS. Meni, da v njenem ravnanju ni protipravnosti, saj je bilo izdano gradbeno dovoljenje, ki je še vedno v veljavi. Tudi v tožbi navaja, da po 6. in 7.členu Odloka o zazidalnem načrtu Mestne občine ... nobena gradnja ni izključena in se pri tem sklicuje tudi na mnenje Upravne enote ... Nezakoniti naj bi bili tudi odločitvi o stroških postopka. Sodišču predlaga, naj izpodbijana sklepa odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, naj tožbo zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov postopka. Pojasnjuje okoliščine, iz katerih naj bi izhajalo, da je bil disciplinski postopek uveden pred potekom šestih mesecev od prijave, na podlagi katere je bil uveden. Navaja, da je bila ugotovljena večja škodljiva posledica, kar naj bi bilo razvidno iz odločitve disciplinskih organov. Ne strinja se s tožbenimi trditvami, da izdaja gradbenega dovoljenja odpravi protipravnost v ravnanju tožeče stranke in z navedbami tožeče stranke o nenormalno visoko odmerjenih stroških.

Tožeča stranka v prvi pripravljalni vlogi navaja, da je prijavitelj dal le eno prijavo in da tožena stranka ni dala razumne utemeljitve, ki bi dokazovala nasprotno. Po mnenju tožeče stranke iz nobene odločitve tožene stranke ne izhaja niti očitek o povzročitvi škode niti njen nastanek. Trdi, da nastanka škode disciplinski tožilec niti v obtožnem aktu ni zatrjeval. Meni, da 6. in 7. člen Odloka o zazidalnem načrtu Mestne občine ... ne izključujeta nobene gradnje, zato naj bi bili izključeni tako krivda kot protipravnost. Glede stroškov disciplinskega postopka pa navaja, da Zakon o odvetniški tarifi v času odločanja disciplinskih organov ni določal točk in njihove višine.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

Po prvem odstavku 69. člena Disciplinskega pravilnika IZS je disciplinski postopek mogoče uvesti, če od storjene disciplinske kršitve še niso pretekla več kot tri leta in če od takrat, ko je disciplinski tožilec prejel prijavo oz. je sam zaznal kršitev, še ni preteklo več kot šest mesecev. Glede tožbenega očitka zastaranja uvedbe disciplinskega postopka sodišče na podlagi listin spisa ugotavlja, da je IZS obe prijavi disciplinske kršitve prejel v okviru triletnega zastaralnega roka. Zato je pravilnost vodenja tega postopka odvisna le od vprašanja, ali je prijavitelj 11. 11. 2008 dal novo prijavo, ali ne. Tožnica sicer trdi, da je prijavitelj 11. 11. 2008 predlagal le nadaljevanje postopka, vendar Disciplinska komisija v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je bilo ugotovljeno, da ta postopek poteka glede na prijavo prijavitelja z dne 11. 11. 2008, v kateri prijavitelj tožnici očita nepravilnosti pri izdelavi sestavine vodilne mape, predhodni disciplinski postopek, ki je bil ustavljen, pa naj bi se nanašal na vprašanje, ali ima tožnica pravico izdelovati sestavino vodilne mape – umestitev objekta v prostor. Tožnica tem razlogom ne nasprotuje, zgolj trditev, da je prijavitelj z navedeno vlogo predlagal le nadaljevanje postopka, pa zaradi svoje pavšalnosti ne zadošča za sklep o utemeljenosti te trditve. Po navedenem sta neutemeljena tako tožbeni ugovor zastaranja kot tudi tožbeni očitek o neobrazloženosti zavrnitve ugovora zastaranja.

Tožeči stranki je bil disciplinski ukrep izrečen zaradi težje disciplinske kršitve, ki jo določa 13. točka 13. člena Disciplinskega pravilnika IZS. Po navedeni določbi Disciplinskega pravilnika IZS to kršitev zagreši član zbornice, če naročniku izroči nepopolno strokovno dokumentacijo ali dokumentacijo, izdelano v nasprotju s pravili dobre prakse, zaradi česar je bila povzročena večja škoda. Opredelitev te kršitve je bila sprejeta s spremembami in dopolnitvami pravilnika, ki jih je skupščina IZS sprejela 18. 3. 2008 in ne sankcionira protipravnosti projekta s predpisi. Protipravnost je sicer lahko eden od možnih odrazov nestrokovnosti, saj pravno neskladje s prostorskim aktom lahko povzroči nepopolna in nestrokovno izdelana dokumentacija, ni pa mogoče izključiti možnosti, da bi bila dokumentacija skladna s prostorskim aktom, pa kljub temu izdelana nestrokovno in v nasprotju s pravili stroke. Zato tudi izdaja gradbenega dovoljenja sama po sebi še ne pomeni, da navedena disciplinska kršitev ni mogla biti storjena. Utemeljen pa je tožbeni ugovor o neutemeljenosti disciplinskega ukrepa, ki je bil tožnici izrečen na podlagi 13. točke 13. člena Disciplinskega pravilnika IZS, ker gre po navedeni določbi Disciplinskega pravilnika IZS za težjo disciplinsko kršitev, ki jo zagreši član zbornice, če je bila z izročitvijo nepopolne dokumentacije ali dokumentacije, ki je izdelana nestrokovno, povzročena večja škoda.

Opredelitev navedene težje disciplinske kršitve, na katero se sklicuje izpodbijana odločitev, namreč predvideva nastanek večje škode zaradi nepravilnega ravnanja člana IZS. Dejanje, ki se očita tožeči stranki, je opredeljeno v izreku izpodbijanega sklepa, iz katerega pa ne izhaja, kakšna škoda naj bi bila z opisanim dejanjem storjena. Tožnica pravilno opozarja, da se do vprašanja škode, ki je eden od elementov očitane disciplinske kršitve, prvostopenjski in drugostopenjski organ nista opredelila niti v obrazložitvah svojih odločitev. Ugotovljena nepravilnost pri umestitvi objekta v prostor glede na prostorski akt sicer lahko pomeni protipravnost, protipravnost sama po sebi pa še ne pomeni nastanka velike škode, kot to zmotno meni Disciplinsko sodišče IZS. Nastanka velike škode tudi ni mogoče utemeljiti zgolj s sklicevanjem na splošna načela Etičnega kodeksa članov IZS iz 2. člena.

Ker se ne Disciplinska komisija ne Disciplinsko sodišče nista opredelila do škode, ki naj bi nastala z ravnanjem tožnice, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep ter sklep, izdan v pritožbenem postopku, na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo Disciplinski komisiji IZS v ponovno odločanje. Sodišče je odpravilo oba navedena sklepa, ker je upravni spor po petem odstavku 139. člena ZGO-1 v zvezi z drugim stavkom prvega odstavka 2. člena ZUS-1 dovoljen zoper odločbo disciplinskega sodišča, o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi pa je odločeno s sklepom Disciplinske komisije IZS, in je torej ta sklep posamičen akt, katerega zakonitost se presoja v upravnem sporu po drugem odstavku 2. člena ZUS-1. V ponovljenem postopku bo disciplinski organ moral najprej preveriti, ali sploh še obstajajo pogoji za vodenje disciplinskega postopka po četrtem odstavku 69. člena Disciplinskega pravilnika IZS, nato pa se bo moral (če bo ugotovil, da vodenje postopka še ni zastaralo) opredeliti do vprašanja škode za očitano disciplinsko kršitev. Novo odločbo bo treba izdati v roku 30 dni od dneva prejema te sodbe.

K točki 2 izreka: Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijana akta odpravilo, je tožeča stranka upravičena do povračila stroškov postopka (tretji odstavek 25. člena ZUS-1) skladno z določbami Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, 24/07 – v nadaljevanju Pravilnik), ki določa, da je tožnik v primeru, ko je bila zadeva rešena na seji, tožnik pa je v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, upravičen do povračila stroškov višini 350,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika).

Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanih odločb in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi.