Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje bo moralo Republiko Slovenijo kot kaducitetno upravičenko obvestiti o obstoju terjatve, za katero se predlaga omejitev dedovanja, saj bi ji s tem omogočilo, da se o priglašeni terjatvi Občine Z. izjasni, torej ali terjatev sploh priznava ali jo prereka, saj je občina s tem, ko je predlagala omejitev dedovanja, postala stranka zapuščinskega postopka. Tako bo strankama omogočeno skleniti dogovor, kot ga predlagata. Omejitev dedovanja, v skladu s 128. členom ZD, se namreč ne nanaša na celotno zapuščino in strankama omogoča, da se o načinu omejitve premoženja dogovorita, kot to predlagata v pritožbi in v odgovoru na pritožbo.
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I., II., IV., VI., in VII. točki izreka razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka ugotovilo obseg zapuščine, v II. točki izreka je odločilo, da se dedovanje po pokojni omeji do višine zneska 8.242,85 EUR oziroma do 37,08% zapuščine in se ta del premoženje izroči v last Občini Z. V III. točki je ugotovilo, da so se dediči prvega dednega reda odpovedali dedovanju. V IV. točki izreka je odločilo, da premoženje pokojne v višini 62,92% postane last Republike Slovenije. V V. točki izreka je ugotovilo, da je Občina Z. priglasila terjatev do zapuščine v znesku 740,00 EUR in v VI. ter VII. točki izreka je odločilo o prenosu premoženja na Občino Z. in Republiko Slovenijo ter v VIII. točki izreka, da je Republika Slovenija dolžna povrniti stroške objave oklica neznanim dedičem v višini 50,95 EUR v proračun Okrožnega sodišča na Ptuju.
2.Zoper sprejeto odločitev, in sicer zoper I., II., IV., VI. in VII. točko izreka, se pritožuje Republika Slovenija. Navaja, da sodišče ni opravilo naroka, na katerega bi povabilo prizadete osebe, ki bi imele možnost, da se izrečejo o zadevi. Sodišče namreč obravnava zadevo po podatkih, s katerimi razpolaga, upoštevajoč njihove pisne izjave, le v primeru, če so te osebe na narok pravilno vabljene. Sodišče prve stopnje Republike Slovenije ni obvestilo o tem, da je Občina Z. predlagala omejitev dedovanja in priglasila terjatev v višini 8.242,95 EUR. Ker pritožnica ni bila seznanjena z omejitvijo dedovanja, z Občino Z. ni mogla skleniti dogovora o načinu izvedbe omejitve dedovanju. Kot kaducitetna upravičenka predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.
3.V odgovoru na pritožbo se Občina Z. strinja s pritožnico, da se omeji dedovanje na denarnih sredstvih in neizplačani pokojnini ter da se sklene dogovor o načinu izvedbe omejitve dedovanja posameznih nepremičnin po pokojni.
4.Pritožba je utemeljena.
5.Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (163. člen Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD v zvezi s 350. in 365. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).
6.Pregled zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje Republike Slovenije, kot kaducitetne upravičenke, ni seznanilo z obstojem terjatve Občine Z., ki je podala predlog za omejitev dedovanja, v skladu s 128. členom ZD1.
7.Na kaducitetnega upravičenca preide premoženje s trenutkom smrti (219. člen ZD), sodišče pa mora v postopku obravnavati vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, zlasti pa pravico do dediščine in velikost dednih deležev, potem, ko prejme potrebne izjave od prizadetih oseb (207. člen ZD). V skladu z drugim odstavkom 142.a člena ZD mora sodišče obvestiti Republiko Slovenijo o zapuščini brez dedičev. Obvestilo mora vsebovati podatke o premoženju, ki sestavlja zapuščino in zapustnikovih obveznostih, torej o priglašenih terjatvah (in s tem o predlogu za omejitev dedovanja), kar pa sodišče prve stopnje ni storilo. Iz dopisa Republiki Sloveniji (l.št. 79) namreč izhaja, da je bila Republika Slovenija obveščena zgolj o obstoju zapuščine brez dedičev.
9.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). V nadaljevanju bo sodišče prve stopnje odpravilo prej ugotovljeno kršitev postopka (8. točka 339. člena ZPP) in strankama omogočilo sodelovanja v postopku s tem, da bo Republiki Sloveniji dalo možnost izjasnitve o prijavljeni terjatvi, s katero se predlaga omejitev dedovanja ter v zadevi ponovno odločilo.
-------------------------------
128. člen ZD: 1)Dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine.2) Če gre za zapuščino brez dedičev, ki postane last Republike Slovenije, se ne glede na določbe predpisov o socialnem varstvu, dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do celotne višine prejete pomoči, če se je pomoč financirala iz proračuna občine.3)Premoženje, ki postane lastnina Republike Slovenije ali občine, se s sklepom izroči pristojnemu organu Republike Slovenije oziroma pristojnemu organu občine.