Jedro

Vprašanje, ali je tožnik upravičen zahtevati odškodnino zaradi kršitve predpogodbe, je odvisno od vprašanja, ali bi s prvotno uveljavljanim zahtevkom (za sklenitev pogodbe) uspel.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v stroškovnem delu spremeni tako, da se stroški znižajo za 716,04 EUR (na 2.457,16 EUR).

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za plačilo odškodnine v znesku 142.700,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Hkrati je odločilo, da je dolžan tožnik tožencema povrniti pravdne stroške v znesku 3.173,20 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se je pritožil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07; UPB3; s spremembami in dopolnitvami; ZPP) in predlagal, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter mu zadevo vrne v ponovno sojenje. Sodišču prve stopnje očita, da je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker je ugotovitev, da je volja tožnika, v zvezi z dogovorjeno opcijo med strankama v predpogodbi 2.7.2007 o izbiri kupca za nakup spornih nepremičnin, da je kupec C, d.o.o., oprlo le na listinsko dokumentacijo. Če bi pravdni stranki zaslišalo, bi ugotovilo, da so bile takrat, ko je tožencema poslal izjavo banke o nakazilu kupnine, v fazi iskanja najboljše rešitve za realizacijo predpogodbe. Napačna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka v vlogah trdila, da je bila volja tožnika, da naj bo kupec družba, ki jo bo ustanovil tožnik. Tožena stranka je podrejeno v odgovoru na tožbo oporekala aktivni legitimaciji pri prvotno postavljenem tožbenem zahtevku, ki pa ga je, zaradi spremenjenih okoliščin, kasneje privilegirano spremenil. Res je s prvotnim tožbenim zahtevkom od sodišča zahteval, da toženca skleneta kupoprodajno pogodbo z gospodarsko družbo, katere lastnik in zastopnik je, vendar je kasneje tožbeni zahtevek spremenil v odškodninskega, ker je tožena stranka sporno nepremičnino med postopkom prodala drugemu. Sodišče prve stopnje pri presoji aktivne legitimacije zato prvotnega tožbenega zahtevka ne bi smelo upoštevati. Dejstvo je, da je, kot fizična oseba, 15.10.2007 sklenil kupoprodajno pogodbo z družbo M, d.o.o., na podlagi katere bi imel dobiček 142.700,00 EUR, ki ga je vtoževal s spremenjenim tožbenim zahtevkom. Pravno nevzdržno je, da mu sodišče prve stopnje, zaradi naknadno spremenjenega zahtevka, ni priznalo aktivne legitimacije, saj bi, če bi že prvotno zahteval povrnitev škode, z zahtevkom gotovo uspel. Pritožuje se tudi proti stroškovni odločitvi, saj sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je po spremembi tožbenega zahtevka vrednost spornega predmeta znašala 142.700,00 EUR.

3. Toženca na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožnik (kot fizična oseba) je s tožbenim zahtevkom zahteval, da tožena stranka sklene z družbo C, storitve in trgovina, d.o.o., katere lastnik in direktor je, prodajno pogodbo za nepremičnini parc. št. 286/7 in 286/1 k.o. M, kot je bilo dogovorjeno s predpogodbo 2.7.2007. Ker je tožena stranka med postopkom sporne nepremičnine odtujila, je tožnik 16.12.2008 spremenil tožbeni zahtevek (sodišče prve stopnje je priviligirano spremembo tožbe dopustilo) in zahteval odškodnino v znesku 142.700,00 EUR, ker je tožena stranka kršila pogodbo.

6. S predpogodbo (priloga spisa A3), je bilo v 3. členu dogovorjeno, da lahko kot kupec v kupoprodajni pogodbi namesto MK (tožnika) nastopi tudi njegovo podjetje.

7. Sodišče prve stopnje je spremenjeni tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ocenilo, da tožnik nima aktivne legitimacije. Kot nosilni razlog je navedlo, da je tožnik izrazil voljo, da tožena stranka kupoprodajno pogodbo sklene z družbo C, d.o.o., ki jo je ustanovil (tožnik je njen zakoniti zastopnik od 1.10.2007), zato s prvotno uveljavljenim zahtevkom, da je tožena stranka dolžna skleniti kupoprodajno pogodbo z družbo C, d.o.o., ne bi mogel uspeti. Posledično tudi ni upravičen do povrnitve škode, ki jo je s (spremenjenim) tožbenim zahtevkom uveljavljal zaradi kršitve pogodbe.

8. Vprašanje, ali je tožnik upravičen zahtevati odškodnino zaradi kršitve pogodbe, je, kot je pravilno presojalo že sodišče prve stopnje, odvisno od vprašanja, ali bi s prvotno uveljavljanim tožbenim zahtevkom (za sklenitev pogodbe) tožnik uspel. Zmotno je pritožbeno stališče, da sodišče prve stopnje ne bi smelo presojati aktivne legitimacije upoštevaje prvotno postavljeni tožbeni zahtevek. Tožnik namreč upravičenje do odškodnine izvaja in utemeljuje na isti podlagi, kot je uveljavljal prvotni tožbeni zahtevek (ker tožena stranka ni sklenila glavne pogodbe), zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe (tožena stranka je sporne nepremičnine prodala). Sam se sklicuje na privilegirano spremembo tožbe (186. člen ZPP).

9. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da tožnik s prvotno uveljavljanim tožbenim zahtevkom ne bi uspel. Kot je pravilno, v odgovoru na tožbo, navajala že tožena stranka, bi sklenitev pogodbe (glede na postavljeni zahtevek), lahko zahtevala le družba C, d.o.o., in ne tožnik. Po oceni pritožbenega sodišča je tožnik najkasneje s tožbo izrazil izbiro dogovorjeno v 3. točki predpogodbe, da bo kot kupec nastopila družba C, d.o.o. in ne tožnik. S tožbenim zahtevkom tožnik namreč ni zahteval, da tožena stranka kupoprodajno pogodbo sklene z njim, temveč z družbo C, d.o.o., pri čemer je navajal (II. točka tožbe), da „izkorišča sporazumno dogovorjeno pravico, da namesto njega kot kupec nastopi njegova družba C, d.o.o.)“. Nepomembno je zato, ali je sodišče prve stopnje imelo zadostno podlago za sklepanje, da je tožnik izrazil voljo, da se pogodba sklene z družbo C, d.o.o., v tem, da je poslal osnutke kupoprodajnih pogodb, kar tožnik zanika in da je posredoval toženi stranki izjavo banke o nakazilu kupnine. Posledično tudi ni ostalo zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ker je, kot trdi pritožnik, ugotavljalo voljo tožnika, sodišče prve stopnje ne da bi zaslišalo pravdni stranki.

10. Ker je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da tožnik nima aktivne legitimacije, je odveč pritožbeno prikazovanje in dokazovanje premoženjske škode, ki mu je nastala in odgovornosti tožencev zanjo.

11. Nerazumljivo je, na kakšni podlagi je tožnik prepričan, da bi, če bi že prvotno zahteval povrnitev škode, ki sta mu jo protipravno povzročila toženca, z zahtevkom zagotovo uspel. Aktivne legitimacije za odškodninsko tožbo proti toženi stranki mu ne podeljuje kupoprodajna pogodba z dne 15.10.2007 (priloga spisa A8), sklenjena z M, d.o.o., na katero se v pritožbi sklicuje (v V. točki pripravljalne vloge 16.12.2008 jo navaja v dokaz višine škode). Tudi če bi jo, kot trdi v pritožbi, sklenil kot fizična oseba (v 2. členu se je dogovoril, da lahko kupoprodajno pogodbo sklene podjetje, ki ga bo ustanovil), ne bi imel aktivne legitimacije za odškodninsko tožbo. Vprašanje aktivne legitimacije bi bilo odvisno od trditvene podlage. Če bi tožnik navajal kot v predmetni tožbi (II. točka tožbe), da namesto njega nastopa kot kupec njegova družba C, d.o.o., za uveljavljanje odškodnine zagotovo ne bi bil legitimiran.

12. Pritožnik pa se utemeljeno pritožuje glede stroškovne odločitve. Sodišče prve stopnje po spremembi tožbenega zahtevka ni upoštevalo spremenjene vrednosti spornega predmeta 142.700,00 EUR. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu pritožbi tožnika ugodilo in od 16.12.2008 dalje upoštevalo spremenjeno vrednost spornega predmeta 142.700,00 EUR (1100 točk; tar. št. 18 Odvetniške tarife; Ur. list RS, št. 67/2003 s spremembami; OT), namesto vrednosti določene s sklepom 27.10.2008 – 597.300,00 EUR (2000 točk). Pritožbeno sodišče je v skladu z OT tožencu zato za prvo pripravljano vlogo 14.10.2009 priznalo 1100 točk (namesto 2000 točk) in za prvi narok za glavno obravnavo 1100 točk (namesto 1500 točk). Stroške tožene stranke je znižalo za 1300 točk, kar z upoštevanjem 20 % DDV znaša 716,04 EUR in v tem obsegu pritožbi tožnika ugodilo in stroškovni izrek ustrezno spremenilo (priznane stroške znižalo na 2.457,16 EUR).

13. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Pritožnik je uspel le z neznatnim delom pritožbe (le delno glede stroškov), zato do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičen (3. odst. 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP). Odločitev o zavrnitvi pritožbenih stroškov je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.