Jedro

Ravnanje odvetnika, ki se zaradi zasedenosti z drugimi naroki ni udeležil dveh razpisanih narokov v predmetnem postopku, o čemer je sodišče obvestil, ne omogoča zaključka, da je k obravnavani zadevi pristopil neresno ter izkazal nespoštovanje sodišču. Zagovornik se je tudi sicer v postopku redno in aktivno udeleževal vseh procesnih dejanj, resda je večkrat prosil za preložitev narokov, vendar pa so bila njegova opravičila vselej obrazložena in izkazana, odziv zagovornika na vabila sodišča pa vedno zelo hiter.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom kaznovalo odvetnika A. A. z denarno kaznijo v višini 1.000,00 EUR.

2. Zoper sklep se je pritožil odvetnik A. A. zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je denarno kaznovalo odvetnika A. A., ki v predmetnem kazenskem postopku zagovarja obtoženega B. B., zaradi neopravičenega izostanka z narokov za glavno obravnavo dne 3. 3. 2021 in dne 10. 3. 2021. V izpodbijanem sklepu je obrazložilo, da je zaradi izostanka zagovornika dvakrat prišlo do preložitve naroka in do nepotrebnih stroškov sodišča ter strank v postopku, da zagovornik svojih izostankov ni opravičil in da je predložil že več prošenj za preklic in preložitev narokov zaradi zasedenosti z drugimi zadevami, kar vse kaže na neresen pristop k obravnavi predmetne zadeve. Ocenilo je, da je bil zagovornikov izostanek očitno neutemeljen in namenjen izključno zavlačevanju predmetnega postopka.

5. Pritožnik utemeljeno napada zaključek prvostopenjskega sodišča, da je do preložitve narokov prišlo zaradi izostanka zagovornika. Tako dne 3. 3. 2021 kot dne 10. 3. 2021 namreč na narok za glavno obravnavo ni pristopil obtoženec, zato pogoji za opravo glavne obravnave že na tej podlagi niso bili izpolnjeni in jo je sodišče moralo preložiti. Zaključek prvostopenjskega sodišča, da je krivda za preložitev narokov in nastale stroške v izostanku zagovornika, je zato zmoten.

6. Prav tako je pritrditi pritožbenim navedbam, da je sodišče prve stopnje napačno navajalo, da zagovornik svojih izostankov ni opravičil. Zagovornik je pred vsakim predmetnim narokom, in sicer brez odlašanja in takoj po prejemu vabila, sodišču sporočil razloge, zaradi katerih se razpisanih narokov ne more udeležiti, ter jih vsakič tudi ustrezno izkazal. S stališčem prvostopenjskega sodišča, ki v tem vidi neutemeljen izostanek in zavlačevanje postopka s strani zagovornika, se ni mogoče strinjati. Pritožbeno sodišče namreč ne more spregledati, da je sodišče prve stopnje naroke za glavno obravnavo v predmetni zadevi razpisovalo v zelo kratkih časovnih intervalih, približno za en teden vnaprej, zato razume zagovornika, da je na razpisane datume čez teden dni že imel planirane druge obveznosti oziroma razpisane naroke v drugih zadevah. Temu dodatno pritrjuje dejstvo, da so se z dnem 1. 2. 2021 sprostili poslovanje sodišč in drugi ukrepi, sprejeti v posledici razglašene epidemije bolezni COVID-19, sodišča so ponovno začela razpisovati obravnave in je bilo zato pričakovano in razumljivo, da so bili odvetniki v obravnavanem obdobju še toliko bolj obremenjeni. Nenazadnje to izhaja tudi iz pritožbi priloženega dopisa Vrhovnega sodišča RS z dne 4. 2. 2021 in priporočil sodiščem, naj se termini narokov v čim večji meri dogovorijo oziroma uskladijo z (med drugim) odvetniki. Ob tako hitrem razpisovanju narokov, kot je bilo v predmetni zadevi, pa je še toliko težje pričakovati razpoložljivost odvetnika (pa tudi morebiten dogovor s substitutom, na katerega obtoženec v obravnavani zadevi sicer ni pristal), kar je navsezadnje izhajalo tudi iz vseh njegovih predhodnih prošenj za preložitev narokov. Sodišče prve stopnje zagovorniku neutemeljeno očita, da ni izkazal prizadevanj za preložitev obravnav pred drugimi sodišči, saj je imel do datuma obravnav le kratek čas, predvsem pa so bile obravnave v drugih zadevah razpisane (tudi po mesec dni) prej kot obravnavana zadeva, slednja pa prav tako v ničemer ni bila nujna ali prednostna.

7. Po presoji pritožbenega sodišča zato ravnanje odvetnika, ki se zaradi zasedenosti z drugimi naroki ni udeležil dveh razpisanih narokov v predmetnem postopku, o čemer je sodišče obvestil, ne omogoča zaključka, da je k obravnavani zadevi pristopil neresno ter izkazal nespoštovanje sodišču. Zagovornik se je tudi sicer v postopku redno in aktivno udeleževal vseh procesnih dejanj, resda je večkrat prosil za preložitev narokov, vendar pa so bila njegova opravičila vselej obrazložena in izkazana, odziv zagovornika na vabila sodišča pa vedno zelo hiter.

8. Glede na vse navedeno so razlogi izpodbijanega sklepa in zaključek, da je bilo ravnanje zagovornika namenjeno izključno zavlačevanju predmetnega postopka, zmotni, odvetniku pa posledično neutemeljeno izrečena denarna kazen.

9. Ker so bile pritožbene navedbe odvetnika utemeljene, je pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodilo in izpodbijan sklep o denarnem kaznovanju razveljavilo. Pritožbeno sodišče še pripominja, da je že zgoraj pojasnjeno narekovalo ugoditev pritožbi, zato na preostale pritožbene navedbe ni podrobneje odgovarjalo.