Jedro

Izvršitveno ravnanje "dati (mladoletni osebi) prepovedano drogo, da jo uživa" v storitveni izvršitveni obliki predpostavlja (aktivno) ravnanje storilca, ki povzroči, da prepovedana droga preide v oblast drugega, da jo slednji lahko uživa. Storilec mora drogo drugi osebi torej predati oziroma izročiti in za izpolnitev objektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja v storitveni obliki ne zadostuje, če storilec drogo zgolj hrani, poseduje ali jo ima v oblasti.

Omogočanje uporabe prostorov, v katerih (lahko) oškodovanec uživa prepovedano drogo, ne more biti podano, če posest prostorov, v katerih se uživa droga, dejansko izvršuje tudi oškodovanec, v konkretnem primeru mladoletna oškodovanka. V obdobju, ko je oškodovanka torej živela pri obtožencu, slednji ne more izvršiti očitanega kaznivega dejanja v izvršitveni obliki "dati na razpolago prostore", in to kljub zavedanju, da sostanovalka (partnerica) stanovanjsko hišo uporablja za uživanje prepovedane droge.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijani II. točki izreka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedeno sodbo je Okrožno sodišče v Celju pod točko I izreka zoper obtoženega A. A. iz razloga po 1. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrnilo obtožbo v smeri kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 s stroškovno posledico. Pod točko II izreka je obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja omogočanja uživanja prepovedanih drog po drugem v zvezi s prvim odstavkom 187. člena KZ-1. Izreklo mu je pogojno obsodbo z določeno kaznijo eno leto in tri mesece zapora ter s preizkusno dobo v trajanju dveh let. V plačilo mu je naložilo stroške tega dela kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in sodno takso.

2.Zoper obsodilni del sodbe (točka II) se je pritožila obtoženčeva zagovornica, kot je uvodoma navedla, "iz vseh pritožbenih razlogov". Predlagala je, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu "razveljavi" (prav: spremeni) in obtoženca "spozna za nedolžnega" (prav: oprosti obtožbe) oziroma "zmanjša višino kazni", podredno pa, da zadevo (v tem obsegu) vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče pritrjuje smiselnim trditvam v pritožbi, da izpodbijana sodba o odločilnih dejstvih, ki omogočajo sledečo pravilno uporabo materialnega prava, nima vseh potrebnih razlogov. Obenem so razlogi sodbe o odločilnih dejstvih v nasprotju sami s seboj. Ugotovljen je obstoj bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

5.Obtoženec je bil spoznan za krivega, da je mladoletni B .B. dal prepovedano drogo konopljo, da jo je uživala, hkrati pa ji je dal na razpolago prostore za uživanje konoplje, s tem, da ji je v stanovanjski hiši na naslovu ... od konca leta 2016 do 20. 12. 2018 najmanj enkrat tedensko dal ročno zvit cigaret s konopljo, da ga je zaužila, dne 1. 5. 2018 pa ji je ročno zvit cigaret s konopljo, ki ga je pokadila, dal tudi na balkonu hiše. S tem naj bi obtoženec tako v objektivnem (tč. 19 napadene sodbe) kot v subjektivnem smislu (tč. 20) izpolnil zakonske znake dveh izvršitvenih oblik kaznivega dejanja omogočanja uživanja drog po drugem v zvezi s prvim odstavkom 187. člena KZ-1.

6.Sodišče prve stopnje je svojo odločitev poleg izsekov obtoženčevega zagovora prvenstveno oprlo na izpovedbo oškodovanke v preiskavi, ne na oškodovankino spremenjeno izpovedbo na glavni obravnavi (tč. 16 izpodbijane sodbe). V takšno dokazno oceno pritožbeno sodišče nima pomislekov ter ji kot logični in razumno obrazloženi pritrjuje. Kljub temu pa niti iz izpovedbe oškodovanke v preiskavi ni mogoče izpeljati materialnopravnih zaključkov, ki jih (mestoma kontradiktorno) zastopa sodišče, zlasti pa je uporaba kazenskega zakona razgrnjena pomanjkljivo.

7.Obtoženec se je zagovarjal, da je konopljo, ki jo je kupoval sam, imel za lastno uporabo in jo je redno užival. V časovnem obdobju pod obtožbo je oškodovanka (ki je Brazilka, v Braziliji pa se konoplja uživa enako kot pri nas cigarete, torej legalno) "đoint" od njega praktično izsilila in je bila pri tem na trenutke že prav sitna. Tudi "đoint", ki ga je pokadila 1. 5. 2018 na balkonu hiše, je želela sama pokaditi, zaradi njenega teženja v tej smeri pa sta se večkrat skregala. Na glavni obravnavi je zanikal, da bi komur koli "dal" prepovedano drogo. Oškodovanka je v svoji izpovedbi potrdila, da se je v obdobju pod obtožbo pribl. dvakrat tedensko nahajala pri obtožencu na naslovu ... in sta z obtožencem konopljo redno uživala. Povedala je, da si je cigarete vedno zvijala sama in ji obtoženec konoplje nikoli ni "dal" za kaditi, s konopljo pa se je srečala že v preteklosti. Tudi cigaret, ki ga je uži(va)la 1. 5. 2018 na balkonu, si je zvila sama, in sicer iz obtoženčeve "zaloge" v njegovi stanovanjski hiši. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi povzelo obtoženčev zagovor (tč. 7) in tudi gornje bistvene izseke oškodovankine izpovedbe v preiskavi (tč. 16) ter na tej podlagi zaključilo, da je obtoženec dal oškodovanki na razpolago prostore za uživanje prepovedane droge konoplje in ji takšne "jointe" prepovedane droge tudi dal, da jih uživa kot mladoletna oseba. V tč. 19 in 20 obrazložitve je tosmerne zaključke ponovilo, s čimer vsem je sodbo obremenilo z notranjim vsebinskim nasprotjem. Po eni strani je namreč sledilo izpovedbi oškodovanke, ki je že v preiskavi zanikala, da bi ji obtoženec kadar koli "dal" (izročil) prepovedano drogo z namenom uživanja (saj si je konopljo vzela sama iz njegove "zaloge" droge v stanovanju), po drugi pa je presodilo, da je obtoženec izpolnil tako objektivne kot subjektivne znake očitanega mu kaznivega dejanja.

8.Izvršitveno ravnanje "dati (mladoletni osebi) prepovedano drogo, da jo uživa" v storitveni izvršitveni obliki predpostavlja (aktivno) ravnanje storilca, ki povzroči, da prepovedana droga preide v oblast drugega, da jo slednji lahko uživa.¹ Storilec mora drogo drugi osebi torej predati oziroma izročiti in za izpolnitev objektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja v storitveni obliki ne zadostuje, če storilec drogo zgolj hrani, poseduje ali jo ima v oblasti.² Obtožencu bi bilo za obsodbo za dejanje v storitveni obliki treba dokazati, da je oškodovanki prepovedano drogo izročil, tak zaključek pa iz oškodovankine izpovedbe ne izhaja (vzeti konopljo iz obtoženčeve "zaloge" droge ne predpostavlja njegovega aktivnega ravnanja) in je v nasprotju s sklepi sodišča, da naj bi obtoženec B. B. drogo (aktivno) "dal". Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni pojasnilo, zakaj šteje za dokazano, da je obtoženec oškodovanki konopljo predal oziroma izročil, da bi jo uživala, s tem pa je sodbo obremenilo z že opredeljeno absolutno bistveno procesno kršitvijo. V kazenskem postopku ni treba posebej poudarjati, da je vsak (obremenilni) očitek obtožencu treba dokazati v skladu z imperativom iz drugega odstavka 3. člena ZKP, torej na ravni gotovosti oziroma prepričanja o odločilnih dejstvih.

9.Obtožencu očitano kaznivo dejanje je sicer možno izvršiti tudi v izvršitveni obliki (neprave) opustitve. Za takšno inkriminirano ravnanje bi šlo takrat, ko bi storilec kot garant pravno zavarovane dobrine naklepno opustil dejanje, ki bi ga bil moral storiti, posledica tega pa bi bila izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja.³ Obtoženec bi (lahko) v nepravi opustitveni obliki izvršil očitano mu dejanje, če bi kot kazenskopravni garant v razmerju do (mladoletne) oškodovanke, s katero sta bila v partnerskem razmerju in, kot je razkril dokazni postopek, vsaj v določenem času znotraj obtožbeno relevantnega obdobja celo živela skupaj, vedoma dovolil, da je oškodovanka dostopala do njegove "zaloge" prepovedane droge ter jo užila, s čimer bi ravnal v krivdni obliki eventualnega (ne direktnega, kakršen je očitek izpodbijane sodbe) naklepa.⁴ V tej smeri, ki se vsaj nakazuje iz oškodovankine izpovedbe v preiskavi, sodišče prve stopnje ni podalo nobenih razlogov, sklepanje o storitveni oziroma opustitveni izvršitveni obliki in o stopnji obtoženčeve krivde pa je neločljivo povezano tudi s presojo teže kaznivega dejanja ter navsezadnje s preizkusom odločbe o kazenski sankciji. Vse navedene pomanjkljivosti bo treba odpraviti v ponovljenem postopku.

10.Naposled je izpodbijana sodba hibna tudi v delu, kjer je bil obtoženec spoznan za krivega, da je dal mladoletni oškodovanki na razpolago prostore za uživanje drog. Tako iz zagovora kot iz izpovedb prič B. B. ter C. C. je namreč razvidno, da oškodovanka obtoženca (kot tedanjega fanta) na naslovu ... ni le obiskovala, temveč je v določenem delu časovnega obdobja pod obtožbo na tem naslovu (zaradi spora z materjo) tudi živela oziroma prebivala. Omogočanje uporabe prostorov,⁵ v katerih (lahko) oškodovanec uživa prepovedano drogo, ne more biti podano, če posest prostorov, v katerih se uživa droga, dejansko izvršuje tudi oškodovanec, v konkretnem primeru mladoletna oškodovanka. V obdobju, ko je oškodovanka torej živela pri obtožencu, slednji ne more izvršiti očitanega kaznivega dejanja v izvršitveni obliki "dati na razpolago prostore", in to kljub zavedanju, da sostanovalka (partnerica) stanovanjsko hišo uporablja za uživanje prepovedane droge.⁶ Sodišče prve stopnje se do okoliščine skupnega življenja obtoženca in oškodovanke v luči (ne)izpolnjevanja zakonskih znakov obtožencu očitanega kaznivega dejanja ni z ničemer opredelilo ter s tem sodbo obremenilo še z nadaljnjo odsotnostjo razlogov o odločilnih dejstvih.

11.Glede na navedeno zagovornica v pritožbi utemeljeno ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zanesljivo pojasnilo obremenilnega zaključka, da je obtoženec aktivno "dal" oškodovanki konopljo, da jo uživa, hkrati pa prav tako utemeljeno opozarja, da obtoženec oškodovanki ni mogel dati na razpolago prostorov za uživanje drog v času skupnega življenja. Ob tem in ob vsem zgoraj obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi na podlagi prvega odstavka 392. člena ZKP ugodilo, izpodbijano sodbo v II. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Glede pritožbenih izvajanj, ki za predmetno odločitev niso ključna, se ni posebej opredeljevalo.

12.V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje izvedlo vse dokaze, ki so nujni za popolno in pravilno ugotovitev relevantnega dejanskega stanja ter za sledečo ustrezno uporabo materialnega prava, tj. vse v skladu s poudarki, ki jih je v tem sklepu navedlo višje sodišče. Konsekventno bo znova odločilo, ali je obtožencu očitano kaznivo dejanje tako v objektivnem kot subjektivnem pomenu dokazano delno ali v celoti ali ne. Kakršno koli odločitev bo že sprejelo, jo bo utemeljilo s popolnimi, notranje konsistentnimi in prepričljivimi razlogi.

-------------------------------

1Šepec M.: Veliki znanstveni komentar posebnega dela KZ-1 (2. knjiga); Uradni list RS in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2023, str. 266 - 267, tč. 28.

2Prav tam, str. 267, tč. 31.

3Prav tam, str. 277, tč. 68.

4Prav tam, str. 277 - 278, tč. 69.

5Iti mora aktivno ravnanje storilca, ki se odraža v njegovem delovanju (sodba VS RS I Ips 346/2002 z dne 18. 12. 2002).

6Šepec, nav. delo, str. 269, tč. 38.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 187, 187/1, 187/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.