Jedro

Če predložena listina ne predstavlja novega dokaza oziroma iz nje ne izhajajo nove okoliščine, niso izpolnjeni pogoji za obnovo kazenskega postopka.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Vložnica je dolžna plačati sodno takso.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno sodišče v Celju je s sklepom Ks 78/2008 z dne 23.10.2008 zavrnilo zahtevo za obnovo kazenskega postopka, v katerem je bil F.B. obsojen s sodbo Divizijskega vojaškega sodišča v Celju Sud 416/46 z dne 12.11.1946, v zvezi s sodbo Vojaškega sodišča IV. Armije z dne 21.9.1946 in spoznan za krivega kaznivega dejanja dezerterstva po 15. členu UVS, kaznivega dejanja pristopa k oboroženi bandi po 7. točki 3. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND), kaznivih dejanj banditizma po 15. členu UVS in kaznivega dejanja širjenja sovražne propagande po 9. členu ZKND. Obsojencu je bila izrečena kazen odvzema prostosti s prisilnim delom za petnajst let in na izgubo vseh političnih pravic za obdobje petih let. Višje sodišče v Celju je s sklepom Kp 554/2008 z dne 26.5.2009 pritožbo, ki jo je vložila pooblaščenka obsojenčeve žene A.B., zoper sklep sodišča prve stopnje zavrnilo.

2. Zoper pravnomočen sklep o zavrnitvi zahteve za obnovo kazenskega postopka je pooblaščenka obsojenčeve žene vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri navaja, da je odločitev pritožbenega sodišča neustrezna, saj je žena obsojenca pridobila listino, na katero se opira predlog za obnovo postopka, tik pred vložitvijo zahteve za obnovo. Ta listina po stališču vložnice še ni bila predmet dokazne ocene in jo je treba obravnavati kot novo dejstvo in dokaz, ki bi pripomogel k drugačni razsodbi. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3. Vrhovni državni tožilec je v odgovoru, ki ga je podal v skladu z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ocenjuje, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena in navaja, da sta obe sodišči natančno ovrednotili dejstva, ki so bila pomembna za odločitev in tudi vpliv pridobljenega podatka na možnost dovolitve obnove. Meni, da gre pri zahtevi zgolj za pavšalno nesoglašanje z zaključki glede pomena zatrjevanega novega dejstva, s tem pa v bistvu za očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

4. Pooblaščenka vložnice v odgovoru na odgovor vrhovnega državnega tožilca vztraja, da predstavlja navedena listina na novo pridobljen podatek, ki vpliva na zakonitost obeh izpodbijanih sodnih odločb in poudarja, da sodišče med glavno obravnavo in pri izdaji sodbe ni uporabilo določb ZKP oziroma jih je uporabilo nepravilno ter je prekršilo pravico obrambe, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.

B.

5. Vložnica je v utemeljitev zahteve za obnovo kazenskega postopka predložila dopis Arhiva Republike Slovenije z dne 8.1.2008, iz katerega izhaja, da so v pregledanem gradivu našli podatke o F.B. na seznamu političnih zapornikov. Sodišči prve in druge stopnje, ki sta odločali o zahtevi za obnovo kazenskega postopka, pravilno ugotavljata, da so bila dejstva, kakršna izhajajo iz navedenega dopisa, sodišču znana že pri prvem odločanju. Sodišče prve stopnje je namreč po uradni dolžnosti od Arhiva Republike Slovenije že 24.3.2003 pridobilo dopis s podatkom, da arhiv hrani podatke o obsojencu v seznamu političnega obsojenca. Pravilno sodišči prve in druge stopnje tudi zato zaključujeta, da predložena listina ne predstavlja novega dokaza oziroma iz nje ne izhajajo nove okoliščine in zato niso izpolnjeni pogoji za obnovo kazenskega postopka. Katero bistveno kršitev določb postopka naj bi sodišči prve in druge stopnje zagrešili, vložnica sploh ne navede, kot tudi ne, v čem naj bi bila napačna uporaba materialnih predpisov, kot zatrjuje. Vrhovno sodišče je tako ocenilo, da zahteva ni utemeljena in jo je v skladu z določilom 425. člena ZKP zavrnilo.

6. V skladu z določilom prvega odstavka 95. člena in 98.a člena ZKP je bila vložnici v plačilo naložena sodna taksa.