Jedro

Pomanjkljivosti na strani dolžnika (ki zaradi izbrisa iz registra ne more biti stranka izvršilnega postopka) se ne da več odpraviti. Dne 22.08.2001 je namreč potekel enoletni rok od objave izbrisa dolžnika v Uradnem listu RS. Zato upnik ne more več uspešno uveljavljati svoje terjatve niti proti dolžnikovim družbenikom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi. Upnica sama krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvršba ustavi, sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrže. V pravočasni pritožbi je upnica navedla, da je sodišču dne 29.11.1999 poslala kopijo dopisa Upravne enote Jesenice o stalnem prebivališču direktorja dolžnika, dne 26.11.1999 pa predlagala, naj sodišče dolžniku postavi začasnega zastopnika. Priglasila je stroške. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je upničin predlog za izvršbo obravnavalo kot nepopolno vlogo. Menilo je, da upnica ni navedla pravilnega dolžnikovega naslova, in jo s sklepoma z dne 13.10.1999 in 22.11.2000 (redni št. 13 in 16) pozvalo, da sporoči pravilen dolžnikov naslov oz. da predlaga, da mu sodišče postavi začasnega zastopnika. Iz podatkov sodnega registra Okrožnega sodišča v Kranju pa je razvidno, da je upnica v predlogu za izvršbo (redna št. 1) navedla dolžnikov naslov v skladu z vpisom v sodni register - "B... 10, J...". Ker se sedež dolžnika od vložitve predloga dalje ni spremenil, je upničina vloga že ob vložitvi vsebovala vse, kar mora v skladu s 1. odst. 40 čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) vsebovati predlog za izvršbo. Sodišče prve stopnje tako ni imelo upravičenega razloga za uporabo posledic, ki jih predvideva 4. odst. 108. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ. Sposobnost biti stranka je procesna predpostavka. Če ta ni podana in se te pomanjkljivosti ne da odpraviti, se takšen predlog za izvršbo iz formalnega razloga zavrže (1. in 5. odst. 81. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Iz podatkov sodnega registra Okrožnega sodišča v Kranju namreč izhaja, da je bil dolžnik dne 22.06.2000, torej pred izdajo izpodbijanega sklepa (z dne 26.03.2001), izbrisan po določbi 1. odst. 32. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju: ZFPPod). Po 2. odst. 394. čl. v zvezi s 456. čl. Zakona o gospodarskih družbah in v zvezi s 4. odst. 27. čl. ZFPPod lahko upniki uveljavljajo svoje terjatve do družbenikov v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. Ker je dne 22.08.2001 potekel enoletni rok od objave izbrisa dolžnika v Uradnem listu RS (gl. Ur.l. RS, št. 74/2000) in ker upnica v zakonskem roku ni predlagala nadaljevanja postopka zoper družbenika, je v svoji pravici prekludirana. To pa pomeni, da se pomanjkljivosti na strani dolžnika ne da več odpraviti. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrženju predloga za izvršbo pravno pravilna (čeprav iz drugih materialnopravnih razlogov). Zato je bilo treba neutemeljeno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep v celoti potrditi (v skladu z 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Upnica s pritožbo ni uspela; zato je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP, oba pa v zvezi s 15. čl. ZIZ, odločilo, da sama krije svoje pritožbene stroške.