Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožena stranka je delno plačilo odpravnine, dogovorjene s sporazumom o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, plačala z zamudo. Z delnim plačilo je najprej poplačala obresti in šele nato del glavnice. Neplačani del odpravnine skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi je tožnik utemeljeno uveljavljal s tožbo pred sodiščem.
Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe v II. točki izreka delno spremeni tako, da se neto znesek odpravnine, ki ga je dolžna tožena stranka plačati drugemu tožniku, zniža na znesek 9.814,70 EUR (od zneska 14.094,93 EUR), zahtevek za plačilo zneska odpravnine v višini 4.280,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 5. 2001 do plačila pa se zavrne.
V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.
Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka, ki ni pod pritožbo, naložilo toženi stranki, da je dolžna prvemu tožniku od bruto zneska odpravnine 19.000,00 EUR obračunati in zanj vplačati akontacijo dohodnine, neto znesek odpravnine v višini 9.599,72 EUR pa plačati tožniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 5. 2011 dalje do plačila, v 15 dneh in pod izvršbo. V II. točki izreka je naložilo toženi stranki, da je dolžna drugemu tožniku od bruto zneska odpravnine 28.014,00 EUR obračunati in zanj vplačati akontacijo dohodnine, neto znesek odpravnine v višini 14.094,39 EUR pa plačati tožniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 5. 2011 dalje do plačila, v 15 dneh in pod izvršbo. V III. točki izreka, ki ni pod pritožbo, je zavrnilo višji zahtevek obeh tožnikov. V IV. točki izreka, ki prav tako ni pod pritožbo, je naložilo toženi stranki, da je dolžna tožnikoma povrniti njune stroške postopka v višini 651,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku 15 dnevnega izpolnitvenega roka, pod izvršbo.
Zoper II. točko izreka izpodbijane sodbe se pritožuje tožena stranka zaradi nepravilno izračunanega preostalega neto zneska za drugega tožnika in predlaga pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi in II. točko izreka sodbe spremeni tako, da znesek 14.094,39 EUR nadomesti z zneskom 9.776,13 EUR. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje ob pravilni ugotovitvi, da drugemu tožniku pripada neto odpravnina v višini 23.750,15 EUR, napačno upoštevalo že izvršeno plačilo akontacije odpravnine, ki je bila tožniku izplačana 29. 4. 2011 v višini 14.872,00 EUR. Ob upoštevanju dejstva, da je sodišče s plačilom najprej zapiralo obresti v višini 897,98 EUR, bi morala tožena stranka tožniku plačati še neto znesek v višini 9.776,13 EUR in ne 14.094,39 EUR.
Pritožba je delno utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljenega pritožbenega razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi kot nesporno ugotovilo višino odpravnine, ki jo je bila dolžna tožena stranka plačati tožniku na podlagi sporazuma o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi z dne 2. 7. 2010 (A2), višino in datum delnega plačila (tožena stranka je tožniku dne 29. 4. 2011 izplačala del odpravnine v znesku 14.872,00 EUR), prav tako pa je ugotovilo, da tožniku preostali del odpravnine še ni bil plačan. Tožnik in tožena stranka sta se namreč v sporazumu o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi dogovorila, da bo tožena stranka tožniku najkasneje v 8 dneh po izplačilu zadnje plače izplačala sporazumno dogovorjeno odpravnino v višini 28.014,00 EUR, znižano za znesek dohodnine, ki jo mora delodajalec obračunati in odvesti in sicer na znesek, ki presega deset povprečnih plač zaposlenih v Republiki Sloveniji. Sodišče prve stopnje je nadaljnje ugotovilo, da znaša neobdavčeni del odpravnine 14.872,00 EUR, da je znašala neto pripadajoča odpravnina tožnika 23.750,00 EUR in da mu je tožena stranka delno plačilo odpravnine izplačala z zamudo (dne 29. 4. 2011, čeprav je tožnikova terjatev iz naslova neto odpravnine zapadla v plačilo 19. 11. 2010). Ob upoštevanju določbe 288. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadalj.) je pravilno upoštevalo, da je tožena stranka tožniku s plačilom zneska 14.872,00 EUR najprej poplačala obresti in šele nato del glavnice, vendar pa je pri ugotavljanju razlike med izplačanim delom odpravnine in pripadajočo odpravnino, upoštevaje pravilo o obračunavanju obresti in stroškov, zmotno zaključilo, da je tožnik upravičen do neto odpravnine v višini 28.014,00 EUR (in ne do pravilno ugotovljene neto odpravnine v višini 23.750,15 EUR). Glede na to je potrebno ugotoviti, da je tožena stranka dne 29. 4. 2011 (ob delnem poplačilu tožnikove terjatve iz naslova odpravnine) dolgovala tožniku še preostanek odpravnine v višini 9.776,13 EUR. Ker je tožnik v tožbenem zahtevku v skladu z določbo 381. člena OZ vtoževal zamudne obresti od dneva, ko je vložil tožbo, je potrebno ugotoviti, da mu je tožena stranka na dan vložitve tožbe dolgovala preostali del odpravnine v višini 9.814,70 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje do plačila.
Iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo in izpodbijani del sodbe delno spremenilo tako, da je znesek neto razlike v odpravnini, ki ji jo je dolžna tožena stranka plačati tožniku, znižalo na 9.814,70 EUR (od zneska 14.094,39 EUR), v preostalem pa njegov tožbeni zahtevek zavrnilo (druga alinea 358. člena ZPP).
Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker odgovor na pritožbo tožnika ni pripomogel k rešitvi tega individualnega delovnega spora, tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo. Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških tožene stranke ni odločalo, ker jih ta ni priglasila.