Jedro

Izvedenec prepričljivo pojasnjuje, da je bil poseg opravljen v skladu s profesionalnimi standardi in skrbnostjo – strokovno pravilno ter v skladu z veljavno medicinsko doktrino. To pa pomeni, da tožnici z operativnim posegom ni nastala nobena protipravna škoda: vzrok tožničinih bolečin in drugih težav, ki jih navaja, mora biti drugje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala plačilo odškodnine v višini 50.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 1. 2013 dalje do plačila. Tožnici je naložilo povračilo 29,99 EUR toženkinih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku.(1) Poudarja, da se ne strinja z izvedeniškim mnenjem, in opozarja, da je predlagala postavitev tujega neodvisnega izvedenca. Navedba v izvedeniškem mnenju, da pri operativnem posegu 22. 1. 2006 ni bila storjena zdravniška napaka, je v nasprotju z medicinsko dokumentacijo. Opozarja na lažno solidarnost med zdravniki in izpostavlja izvid diagnostičnega centra X, d. o. o., z dne 16. 3. 2010. Iz izvida izhaja, da sta vijaka napačno položena. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev razveljavi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena toženki, ki se nanjo ni odzvala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je odločitev sprejelo na podlagi pravilnih materialnopravnih izhodišč. Na podlagi skrbno izvedenega dokaznega postopka je argumentirano pojasnilo neobstoj odškodninske odgovornosti toženke, ker je bil operativni poseg izveden s profesionalno skrbnostjo in standardi.

6. Zaključek o odsotnosti protipravnosti ravnanja toženke oz. njenega zavarovanca je sodišče sprejelo predvsem na podlagi izvedeniškega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete, Univerze v Mariboru. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi prvega sodišča, da je bilo v izvedeniškem mnenju odgovorjeno na vsa bistvena vprašanja, mnenje je obširno in razumljivo ter sprejeto na podlagi predhodne poglobljene proučitve relevantne tožničine zdravstvene dokumentacije.

7. Prvo sodišče v točki 10 obrazložitve povzema ugotovitve izvedeniškega mnenja in njegov zaključek, da je bil operativni poseg z dne 23. 1. 2006 izveden strokovno in v skladu z veljavno medicinsko doktrino. Enako velja tudi za pooperativni potek, ki je potekal skladno s priporočili; zaključen pa je bi 19. 11. 2008. 8. Izvedeniško mnenje prepričljivo in strokovno odgovarja na tožničina zatrjevanja o storjeni zdravniški napaki, ki naj bi jo izkazoval izvid diagnostičnega centra X, d. o. o., z dne 16. 3. 2010. Slednji naj bi po zatrjevanjih tožnice izkazoval, da sta vijaka položena napačno, kar izhaja tudi iz rentgenske slike. Takšno zatrjevanje pa v prej navedenem izvidu nima opore. Iz izvida z dne 16. 3. 2010 izhaja, „da je ocena spinalnega kanala zaradi artefaktov slaba, vtis pa je, da sta oba leva vijaka relativno bolj medialno položena, izraziteje spodnji v levem pediklu S1. Tako izgleda, kot bi se oba vijaka dotikala levih radiksov, ki sta sicer normalno debela“.

9. Radiološki izvid diagnostičnega centra X, d. o. o. z dne 16. 3. 2010 sam po sebi še ne izkazuje obstoja zdravniške napake pri posegu, ki so ga tožnici opravili 23. 1. 2006. Izvedenec je pojasnil, da MR preiskava, opravljena 16. 3. 2010, zaradi kovinskih artefaktov, ki jo motijo, ni najprimernejša za določanje jasnih odnosov med vijakom in kostjo. Z EMG preiskavama, ki sta bili opravljeni 21. 11. 2007 in 6. 9. 2010, pa je bilo ugotovljeno, da vijak S1 na levo, ki je postavljen medialno, kjer prebija pedikel in deloma leži v spinalnem kanalu, ne povzroča nikakršnih kliničnih znakov in ne draži korenine S1 levo. Ostali trije vijaki (oba desna vijaka v L5 in S1 ter vijak v L5 levo) pa so v idealni legi. Na podlagi EMG preiskav izvedenec pojasnjuje, da vijak S1 levo ne povzroča nobenih fizičnih znakov in ne draži korenine S1 levo in tako ne povzroča nobenih kliničnih simptomov ter znakov. To pomeni, da pri tožnici ni prišlo do poškodbe živcev.

10. Izvedenec prepričljivo pojasnjuje, da je bil poseg 23. 1. 2006 opravljen v skladu s profesionalnimi standardi in skrbnostjo – strokovno pravilno ter v skladu z veljavno medicinsko doktrino. To pa pomeni, da tožnici z operativnim posegam ni nastala nobena protipravna škoda: vzrok tožničinih bolečin in drugih težav, ki jih navaja, mora biti drugje.

11. Pritožnica ugotovitvam izvedenca ni argumentirano nasprotovala. Tako ni ponudila trditvene podlage in dokazov, ki bi vzbudili dvom v pravilnost in strokovnost izvedeniškega mnenja. Zatrjevanje, da sta vijaka napačno položena, pa ob sklicevanju zgolj na radiološki izvid z dne 16. 3. 2010, ter dejstvo, da izvedeniško mnenje prepričljivo pojasnjuje vse relevantne okoliščine, ne more imeti žele teže. 12. Pritožnica ne more uspeti s povsem pavšalnimi zatrjevanji o lažni solidarnosti med zdravniki, ki niso z ničemer izkazana. Zgolj sklicevanje na poznanstva med zdravniki, brez konkretizacije zatrjevanega, ne zadostuje.

13. Pritožba je glede na zgoraj obrazloženo neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere, skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP, pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

14. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato do povračila pritožbenih stroškov ni upravičena (prvi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona).

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP.