Jedro

Prepoved lahko pomeni motenje posesti, vendar mora biti resna in odločna.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v prvem odstavku spremeni tako, da se glasi: "Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi: Toženec J. P. je motil tožnika F. Š. v njegovi posestni pravici s tem, da je dne 22.9.1991 njegovi ženi prepovedal čepljenje napajalne cevi v vodnem izviru, ki se nahaja na tožnikovi parceli št. 384/2 k.o. T. in mu na ta način onemogočil oskrbo njegovega gospodinjstva s potrebno vodo, kar predstavlja grobo motenje tožnikove posestne pravice. Toženec se je dolžan v bodoče vzdržati vsakega takega ali drugačnega motenja tožnikove posestne pravice ter mu povrniti pravdne stroške v 8 dneh pod izvršbo." Tožnik je dolžan povrniti tožencu pravdne stroške, odmerjene v znesku 30.577,50 SIT, v 8 dneh, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je toženec motil tožnika v njegovi posestni pravici s tem, da je dne 22.9.1991 njegovi ženi prepovedal čepljenje napajalne cevi v vodnem izviru na tožnikovi parceli št. 384/2 k.o. T. in mu na ta način onemogočil oskrbo njegovega gospodinjstva s potrebno vodo. Odločilo je, da se je toženec dolžan v bodoče vzdržati vsakega takega ali drugačnega motenja in da mora toženec povrniti tožniku pravdne stroške.

Proti sklepu se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po čl. 353/1 Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - , predlaga razveljavitev sklepa ter navaja: Sklep temelji na izpovedi tožnikove žene, ki se je s tožencem pogovarjala na razdaljo 50 do 100 m. Vprašanje je, ali ga je sploh prav razumela. Niti toženec niti družinski člani niso nikoli prepovedovali čepljenja. Tudi če bi bilo res, kar ugotavlja sodišče, pa to ne more biti motenje, saj je iz izpovedi tožnikove žene moč razbrati, da je žena odšla zaradi užaljenosti. Tudi sicer tisto, kar je ugotovilo sodišče, ne more predstavljati motenja posesti. Tožnik je uspel v nesorazmerno majhnem delu. To bi se moralo upoštevati pri odmeri stroškov.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče sicer nima pomislekov glede dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Ugotovitev prvega sodišča o tem, kako je potekal dogodek dne 21.9.1991, je logična in prepričljiva in temelji na izvedenih dokazih. Pritožbene trditve v tej smeri niso take, da bi omajale dokazno oceno sodišča prve stopnje, saj le ponavljajo tisto, kar toženec že ves čas zatrjuje.

Pritožbeno sodišče pa se strinja s pritožbo, da je materialno pravo napačno uporabljeno, saj dejanje, kakršnega je ugotovilo sodišče prve stopnje, ne predstavlja motenja posesti. Res je, da je poseg v posest lahko tudi le prepoved, vendar mora biti ugotovljeno, da gre za resno besedno prepoved. Ko je toženec na daljšo razdaljo rekel, da ne dovoli čepljenja in da naj si vzame vodo iz "iberlaufa", to ni pomenilo tako resne in odločne prepovedi, da bi tožnikova žena morala opustiti čepljenje. To velja še toliko bolj, ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik dovoljenja sploh ni potreboval, sama tožnikova žena pa je izpovedala, da se ji je zdelo primerno, da tožencu pove, preden bo začela čepiti. Ko je na tako njeno izjavo toženec dejal, da ne dovoli, bi to bolj kazalo na toženčevo trenutno reakcijo na njen nagovor, kot pa na njegov namen, da samovoljno uveljavlja kako svojo pravico. Posestno varstvo je namreč predvsem varstvo pred samovoljnim zasebnim uveljavljanjem pravic; pri tem sodišče prve stopnje tudi ugotavlja, da je toženec to dejal na daljšo razdaljo, torej se ji niti ni približal. Če je tožnikova žena takoj za tem odšla, ne da bi se s tožencem še kaj pogovarjala oz. skušala zadevo razčistiti, če je pogovor že začela, je to sicer njena stvar, vendar pa zaradi tega toženčevega ravnanja ni mogoče označiti kot motenja posesti. Ker torej ne gre za motenje posesti (prim. čl. 75 Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih), bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrniti. Tako je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in na podlagi čl. 373 točka 4 ZPP v zvezi s čl. 380 točka 3 in čl. 381 ZPP sklep spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na določilih čl. 154/1, 155/1 in 166/2 ZPP. Ker je tožeča stranka v pravdi propadla, mora toženi stranki povrniti potrebne pravdne stroške. Ti stroški so odmerjeni v skladu z odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah. Specifikacija je razvidna iz spisa (list. št. 34 in 39). V izreku sklepa določeni znesek predstavlja stroške postopka na obeh stopnjah. Na stroške na prvi stopnji odpade 19.417,50 SIT in na pritožbene stroške 11.160,00 SIT.