Jedro

Pri tožbah na ugotovitev ničnosti pravnega posla pravni interes ni mogoče vezati na čas izpolnitve zahtevka, saj pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po predhodnem preizkusu tožbe to na podlagi določbe 274. čl. ZPP zavrglo. Ugotovilo je, da ni podana pravna korist za vložitev tožbe. Tožnici je naložilo, da je dolžna povrniti tožencu M.M. pravdne stroške v znesku 167.200,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.09.2006 dalje do plačila, v 15-ih dneh.

Zoper sklep o zavrženju tožbe se je tožnica pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Ne strinja se z ugotovitvijo, da nima pravnega interesa za vloženo tožbo. Zaradi sporazuma in posojilnih pogodb, ki so po njenem mnenju nične, ji je bilo odvzeto edino nepremično premoženje, to je stanovanje, od katerega je odvisna kakovost njenega bivanja. Meni, da bi o tej zadevi moralo sodišče vsebinsko odločiti, pa ni opravilo niti glavne obravnave niti ni izvedlo dokazov. Tožba na ugotovitev ničnosti pogodb in sporazuma je dopustna, saj bi, v kolikor bi bila ugotovljena ničnost teh pogodb, tožnica lahko zahtevala povrnitev škode, ki ji je nastala, od toženih strank. Pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne. Stranka ima interes za takšno tožbo, če izkaže, da bi ji uspeh v pravdi za ugotovitev ničnosti pravnega posla odprl možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki ji jo zagotavlja zakon. Če bi se ugotovila ničnost sporazuma in posojilnih pogodb, bi tožnica poskušala doseči obnovo postopka. Obnova izvršilnega postopka je v skladu s 63.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mogoča proti tistemu delu, s katerim ji je bilo naloženo naj poravna terjatev, zato vidi tudi v možnosti predlagati obnovo izvršilnega postopka pravni interes za odločanje v tem sporu. Ker ni bilo podlage za zavrženje tožbe po 274.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), predlaga razveljavitev sklepa. Neutemeljeno so ji bili naloženi tudi stroški, saj je na podlagi določil o brezplačni pravni pomoči oproščena plačila stroškov postopka.

Pritožba je utemeljena v spodaj navedenem obsegu.

Tožnica je vložila negativno ugotovitveno tožbo. Zoper njo je kot dolžnico tekel izvršilni postopek zaradi poplačila iz hipoteke. V tožbi navaja, da so tako sporazum o ustanovitvi hipoteke, kot posojilni pogodbi, ki sta bili zavarovani s hipoteko, nični. Pravni interes na ugotovitvi ničnosti sporazuma in posojilnih pogodb utemeljuje s tem, da je odrejena že prodaja njene nepremičnine, sama pa želi dobiti nazaj, to kar ji je bilo odvzeto na podlagi ničnih pravnih poslov. Sodišče prve stopnje je ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da tožnica pravne koristi ne more imeti, ker je prišlo že do izročitve nepremičnine kupcu v izvršilnem postopku, ki je na tej nepremičnini pridobil originarno lastninsko pravico, zato tožnica nima več pravne možnosti pridobiti to nepremičnino nazaj. To stališče pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni pravilno in ga pritožba utemeljeno napada. Pravovarstveni interes je pri ugotovitvenih tožbah zakon povzdignil v izrecno določeno procesno predpostavko . Pri tožbah na ugotovitev ničnosti pravnega posla pa pravni interes ni mogoče vezati na čas izpolnitve zahtevka, saj pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne (člen 93 Obligacijskega zakonika - OZ). V primeru, ko stranka na podlagi neveljavnega pravnega posla, še ni nič izpolnila, je sicer drugačen od položaja, ko je ta že (nekaj ali v celoti) izpolnila obveznost. Vendar pa tudi v slednjem primeru obstaja, če se ugotovi neveljavnost pravnega posla, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev, obveznost vrnitve spolnitve nazaj in če pravno ali dejansko ni mogoče vrniti tistega, kar je bilo na podlagi naknadno ugotovljenega ničnega posla izpolnjeno vrniti, se vrača ustrezna vrednost v naravi. Stališče izpodbijanega sklepa, da tožnica nima pravnega interesa za negativno ugotovitveno tožbo, ker nima več pravne možnosti pridobiti nepremičnine nazaj, ko je ta bila v izvršilnem postopku izročena kupcu, ki je uspel na dražbi, je zato zmotno in je iz tega razloga moralo pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugoditi in po 3.tč. 365.čl. ZPP izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje novo odločanje. V novem postopku bo sodišče moralo o zadevi meritorno odločiti.

Sicer pa so zmotne navedbe pritožbe, da bo tožnica v primeru, če uspe v tem postopku lahko predlagala obnovo izvršilnega postopka. Po izrecni določbi 10.čl. ZIZ obnova izvršilnega postopka ni dovoljena, razen če zakon tako določa. ZIZ dopušča možnost obnove postopka v 63. členu, ki pa se nanaša samo na kondemnatorni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V tožničinem primeru pa izvršba ni tekla po pravilih sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ampak po pravilih klasične izvršbe, kjer obnova postopka ni dopustna.

Ker je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo, je že iz tega razloga razveljavilo tudi odločbo o stroških postopka. Kljub temu pa v zvezi s pritožbenimi navedbami zoper to odločitev pojasnjuje, da si tožnica očitno zmotno razlaga dodeljeno brezplačno pravno pomoč, saj ta v ničemer ne posega v pravni položaj tožene stranke. Če tožnica v pravdi ne bo uspela, ima tožena stranka po splošnih pravilih ZPP pravico do povrnitve stroškov ne glede na to, da je bila tožnici dodeljena brezplačna pravna pomoč. Brezplačna pravna pomoč enako kot oprostitev stroškov po določbah ZPP učinkuje le glede lastnih stroškov stranke, ki ji je odobrena pravna pomoč oz. je oproščena plačila. V členu 49. Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je urejen položaj upravičenca do brezplačne pravne pomoči, če ne uspe v postopku samo glede stroškov, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči. Glede stroškov nasprotne stranke v postopku, ki ga je takšen upravičenec sprožil, pa veljajo v celoti določbe ZPP, po katerih mora tisti, ki v pravdi propade nasprotniku povrniti vse stroške, torej tako nagrado za njegovega odvetnika kot tudi sodne takse, ki jih je nasprotnik moral plačati in tudi vse stroške, ki bi jih ta imel z dokazi za katere bi moral založiti oziroma plačati predujme.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na členu 165 ZPP.