U-I-217/00

9. 11. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ljubomira Petkovića iz Pirana na seji dne 9. novembra 2000

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti šestega odstavka 1. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 43/99) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnik, ki je državljan Slovenije od 17. 1. 1991, v Slovenijo pa se je iz Srbije preselil 1. 3. 1957, izkazuje svoj pravni interes s tem, da mu je bila zavrnjena zahteva za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95 in nasl. - v nadaljevanju: ZZVN). Utemeljujoč svojo pobudo še navede, da je bil kot partizan že od maja 1942 v srbskih, avstrijskih, nemških in norveških koncentracijskih taboriščih.

2.Pobudnik izrecno izpodbija osmi odstavek 1. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZZVN (Uradni list RS, št. 43/99 - v nadaljevanju: ZZVN-D). Iz njegove vloge pa jasno izhaja, da gre za šesti (in ne za osmi) odstavek tega člena. Sklicuje se na to, da je bil udeleženec narodnoosvobodilnega boja in zato kot taboriščnik žrtev nasilja v tedanji skupni državi Jugoslaviji.

3.Iz njegovih navedb je mogoče razbrati, da se šteje zaradi izpodbijane določbe kot državljan Slovenije prikrajšan za del svojih temeljnih pravic, da gre torej za kršitev ustavnega načela enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave).

4.Zakon o dopolnitvah Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 44/96 - ZZVN-B) je v svojem 1. členu med drugim določil, da je žrtev vojnega nasilja tudi oseba, ki je od prenehanja prisilnega ukrepa ali nasilnega dejanja imela stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, "ne glede na to, na katerem ozemlju bivše Kraljevine Jugoslavije je bil prisilni ukrep ali nasilno dejanje povzročeno."

5.Izpodbijani šesti odstavek 1. člena ZZVN-D pa natančneje določi, kaj pomeni, da je taka oseba imela stalno prebivališče v Republiki Sloveniji od prenehanja prisilnega ukrepa ali nasilnega ravnanja: "če se je naselila v Sloveniji z namenom stalnega prebivanja takoj, ko je bilo to glede na tedanje prostorske, nastanitvene, zaposlitvene in druge razmere mogoče, vendar najkasneje do 31. decembra 1945."

6.Pobudnik torej predlaga presojo, ali je v skladu z Ustavo, da bivši državljani Jugoslavije, ki so se v Slovenijo priselili po 1. 1. 1946, niso upravičeni do statusa žrtve vojnega nasilja po ZZVN, čeprav sicer za ta status izpolnjujejo vsebinske pogoje (namreč tako, da so bili med drugo svetovno vojno izpostavljeni nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom okupatorja, agresorja ali njegovih sodelavcev kje drugje v Jugoslaviji).

7.Ustavno sodišče je že v sklepu št. U-I-327/96 z dne 6. 5. 1999 (Uradni list RS, št. 51/99) ugotovilo med drugim tudi glede uzakonjene navezne okoliščine bivanja na slovenskem ozemlju kot pogoja za upravičenja iz ZZVN, da sodi v široko območje zakonodajalčevega prostega odločanja. To je podrobneje obrazloženo v točkah 11. do 17. obrazložitve omenjenega sklepa in se sodišče na te obrazložitve sklicuje, da bi ne bilo nepotrebnega ponavljanja. Vidik omenjene navezne okoliščine, iz katerega izhaja pobudnik (in s katerim utemeljuje tudi svoj pravni interes), očitno ni tak, da bi zahteval vnovično tehtanje skladnosti z Ustavo.

8.Ker pa pobudnik med drugim zatrjuje, da mu je z izpodbijano določbo odvzet "del temeljnih pravic", je treba predvsem opozoriti, da pravica zahtevati ali dobiti status žrtve vojnega nasilja ni ena od z Ustavo zagotovljenih človekovih pravic. Tudi znotraj ZZVN v primerih, kakršen je pobudnikov, ne gre za upravičenje, ki bi ga bil zakonodajalec že dal, z izpodbijano določbo pa spet vzel ali omejil na ožji krog upravičencev.

9.Vprašanje upravičenosti državljanov Slovenije, ki med vojno in neposredno po njej niso bili v Sloveniji in tudi niso bili v Sloveniji izpostavljeni nasilju, bili pa so to kje drugod v nekdanji Jugoslaviji, je zakonodajalec uredil šele z ZZVN-B in z izpodbijano določbo v ZZVN-D le dopolnil, pri čemer je krog upravičencev prej razširil kot zožil. Zato bi bil tudi očitek, da zakonodajalec jemlje že dano in pridobljeno pravico oziroma upravičenje, kar bi lahko bilo v neskladju z načeli pravne države (2. člen Ustave), neutemeljen.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam- Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :Franc Testen