Jedro

Namen postavitve odvetnika pridržani osebi po uradni dolžnosti je v tem, da zastopa in izraža njegove interese. Odvetnica na podano izvedensko mnenje ni imela pripomb. Zato, in ker je izvedensko mnenje jasno in strokovno utemeljeno ter zato prepričljivo, je sodišče ravnalo pravilno, ko mu je v celoti sledilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se A.A. zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike v Ljubljani do 3.4.2015. 2. Zadržana oseba se pritožuje po pooblaščenki. Uveljavlja vse v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predvidene pritožbene razloge ter predlaga, da drugostopenjsko sodišče razveljavi prvostopenjski sklep in ga izpusti iz psihiatrične klinike. Sodišče prve stopnje ni pravilno ocenilo njegove izpovedi. Ne odklanja zdravljenja, samo drugje se želi zdraviti, ne na zaprtem oddelku bolnišnice. Policija je zoper njega uporabila prekomerne in nepravilne ukrepe. Ni bil fizično nasilen do drugih. Pogoji iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) torej niso podani. Če bi res storil taka dejanja, bi mu policija odvzela prostost ter ukrepala v skladu z določili Zakona o kazenskem postopku ali morda po prekrškovnem postopku. Očitno je, da so uporabili najlažji ukrep, da se ga odstrani iz domačega okolja. Nima tako hudega bolezenskega stanja, kot ga opisuje izvedenka. Res je v težki situaciji zaradi izgube službe in nerazumevanja z očetom, kar pa ni razlog za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom. Lahko se zdravi izven bolnišnice ali vsaj na odprtem oddelku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep v skladu s 350. členom ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr preizkusilo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa glede absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, ki so navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, in glede pravilne uporabe materialnega prava. Ugotavlja, da je postopek potekal v skladu z določili ZDZdr, ugotovljena so bila vsa za presojo relevantna dejstva in glede na ta pravilno uporabljeno materialno pravo.

5. Dejanske ugotovitve izpodbijanega sklepa imajo oporo v izvidu in mnenju izvedenke dr. med. spec. psih. B. B. in zaslišanju pridržane osebe.

6. Izvedenka, ki je priznana strokovnjakinja s področja psihiatrije, si je v prisotnosti postavljene odvetnice in sodnice ogledala medicinsko dokumentacijo pridržane osebe ter na podlagi nje in neposredne zaznave ob zaslišanju podala mnenje, ki ga je strokovno utemeljila. Ugotovila je, da je zadržani v stanju akutne psihoze z nanašalnimi in preganjalnimi blodnjami, ki so že ustaljene in usmerjene proti bližnjim osebam. Obvladuje ga bolezensko mišljenje, njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje sta hudo moteni. Povzročil je večjo premoženjsko škodo (razbil stanovanje) in grozil staršema z ubojem. Zato potrebuje zdravljenje in varovanje na varovanem oddelku psihiatrične klinike za dobo šest tednov. Toliko je potrebno, da se bodo lahko izpeljali potrebni diagnostični postopki in bodo zdravila delovala na blodnje. V sedanjem psihičnem stanju bi nenadzorovano zdravljenje opustil, druge oblike zdravljenja ne pridejo v poštev, ker pri njih ne bi bil sposoben sodelovati.

7. Tako kot prvostopenjsko tudi pritožbeno sodišče v pravilnost izvedenskega mnenja ne dvomi. Odvetnica je bila pri podaji mnenja prisotna. Imela je torej možnost podati pripombe nanj, izvedenki postavljati vprašanja, da bi se razjasnile morebitne dileme, lahko bi predlagala izvedbo dokazov. Iz zapisnika o naroku je razvidno, da odvetnica ni imela ne na zapisnik ne na podano izvedensko mnenje nobenih pripomb, pa tudi nobenih predlogov ne. Namen postavitve odvetnika pridržani osebi po uradni dolžnosti je v tem, da zastopa in izraža njegove interese. Odvetnica na podano izvedensko mnenje ni imela pripomb. Zato, in ker je izvedensko mnenje jasno in strokovno utemeljeno ter zato prepričljivo, je sodišče ravnalo pravilno, ko mu je v celoti sledilo.

8. Da je odklonilen do zdravljenja (izpoved, da ne rabi pomoči in zdravil in mu je važno le, da pride ven) in očeta oziroma družine (izpovedal je, da se z družino ne da nič zmeniti), izhaja iz njegove izpovedbe. Iz nje izhaja tudi, da se počuti ogroženega (zato je namestil kamere), kdo ga ogroža pa ni znal pojasniti.

9. Iz mnenja izvedenke jasno izhaja, da zaenkrat zdravljenje izven zaprtega oddelka psihiatrične bolnišnice ni mogoče. Je nekritičen do svojega zdravstvenega stanja in svojih ravnanj, zato ni mogoče slediti njegovim obljubam, da se bo zdravil, in želji, da ne na zaprtem oddelku. Da so policisti ravnali pravilno, ko so pritožnika po izgredu pripeljali v psihiatrično kliniko, izhaja iz ugotovitev izvedenke. Človek v stanju, v kakršnem je A. A., sodi v zdravstveno ustanovo, ne v zapor. Ugotovljeno je tudi, da je heteroagresiven. Glede na ugotovljene okoliščine je prisilno zdravljenje edino možen ukrep.

10. Po obrazloženem se pritožbenemu sodišču ne poraja noben dvom v resničnost ugotovitev prvostopenjskega sodišča, ki jih pritožba z dokazno nepodprtimi trditvami ne uspe v ničemer omajati. Iz njih pa izhajajo vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev svobode A. A. Tako je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna v dejanskem in materialnopravnem pogledu. Tudi nobena uradoma upoštevna kršitev pravil postopka ni bila zagrešena, zato je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).