Jedro

Odločitev o odvzemu orožja je pravilno oprta na pravnomočno odločbo o prekršku, iz katere je razbrati, da vsebuje storjen prekršek takšno stopnjo nasilja, ki kaže na to, da je tožnik neprimeren za posest orožja oziroma da je od njega mogoče utemeljeno pričakovati, da bo orožje zlorabil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, Oddelka v Mariboru, št. U 1572/96-10 z dne 25.1.1999.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 10.9.1996, s katero je ta zavrnila pritožbo tožnika proti odločbi Upravne enote S.B. z dne 3.5.1996, navedeno odločbo odpravila in z izpodbijano odločbo tožniku odvzela puško znamke BOCK, pripadajoče strelivo in orožni list za to orožje ter malokalibrsko puško za šport znamke USSR in orožni list za to orožje.

Sodišče prve stopnje je tožbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS) kot neutemeljeno zavrnilo. V obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je bilo tožniku odvzeto orožje in orožna lista na podlagi 31. člena, v zvezi s 3. alineo 1. odstavka 19. člena Zakona o orožju (Uradni list SRS, št. 17/81 in RS, št. 44/90, v nadaljevanju ZOro). Na podlagi navedenih določb se odvzamejo orožni list, dovoljenje za posest orožja, orožje in strelivo osebi, obsojeni za tako kaznivo dejanje oziroma kaznovani za tak prekršek zoper javni red in mir ali za hujše prekrške po tem zakonu, ki jo dela neprimerno, da bi imela in nosila orožje, ali je mogoče od nje pričakovati, da bo orožje zlorabila. Tožnik je bil s pravnomočno odločbo sodnika za prekrške obsojen za storjeni prekršek zoper javni red in mir po 4. točki 1. odstavka 11. člena Zakona o prekrških. Tožena stranka je pravilno oprla svojo odločitev na pravnomočno odločbo o prekršku, iz katere je razbrati, da vsebuje storjen prekršek takšno stopnjo nasilja, ki kaže na to, da je tožnik neprimeren za posest orožja oziroma da je od njega mogoče utemeljeno pričakovati, da bo orožje zlorabil. Tožnik v pritožbi izpodbija sodbo sodišča prve stopnje zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Opisuje družinske razmere, iz katerih naj bi tudi izvirale vse njegove težave. Z orožjem ni nikomur grozil in ni nikogar napadel. Uživa ugled in spoštovanje v kraju, kjer biva in zato so drugačne trditve zanj žaljive. Žal mu je, da se na odločitev sodnika za prekrške ni pritožil. Če bi bil res takšen, kot ga prikazje sodišče, bi si nedvomno doma ali v tujini že lahko nabavil ustrezno orožje in povzročil nevšečnosti. Odvzeto orožje je zanj edino sredstvo za rekreacijo in tekmovanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče odloči v njegovo korist ter mu orožje vrne v last in posest. Tožena stranka in Državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo zakonitost izpodbijane odločbe in svojo odločitev oprlo na pravilno dejansko in pravno podlago. Z razlogi izpodbijane sodbe se pritožbeno sodišče strinja in jih ne ponavlja.

Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča tudi ne morejo vplivati pritožbeni ugovori. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je bilo dejansko stanje v upravnem postopku popolno in pravilno ugotovljeno in je zakonitost izpodbijanega akta presodilo na tej podlagi. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, na podlagi podatkov iz upravnih spisov, je tožena stranka pravilno oprla svojo odločitev na pravnomočno odločbo o prekršku, ki je javna listina, katere pomen je v njeni dokazni moči. Javna listina namreč dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa. Dejstva in okoliščine, ugotovljene ali potrjene v javni listini po organu, ki je bil za to pristojen, šteje organ, ki vodi upravni postopek, za dokazane. Tožnik pa navedene odločbe o prekršku, kar tudi ni sporno, niti ni izpodbijal. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo tudi glede kršitev in napak, na katere mora paziti po uradni dolžnosti in pri tem ugotovilo, da je izpodbijana sodba pravilna in da temelji na zakonu. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97, 70/2000) in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.