13. 7. 2017

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Vilija Kovačiča, Ljubljana, na seji 13. julija 2017

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti dopisa Predsednika Državnega zbora o določitvi roka za zbiranje podpisov volivk in volivcev v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper št. 005-02/17-3, 326-03/17-24 z dne 17. 5. 2017 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik, ki je pobudnik referenduma o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper (v nadaljevanju ZIUGDT), navaja, da izpodbija dopis predsednika Državnega zbora, s katerim ga je ta obvestil, da je kot prvi dan roka za zbiranje podpisov volivk in volivcev v podporo zahtevi za razpis referenduma o ZIUGDT določil petek, 19. 5. 2017, kot zadnji dan roka pa četrtek, 22. 6. 2017. Navaja, da je ministrstvo za obrambo z dopisom Sindikatu vojakov Slovenije (v nadaljevanju SVS) prepovedalo izražati podporo referendumu o tem zakonu. Zato naj bi prišlo do izpada več tisoč podpisov podpore referendumski zahtevi in do kršitev 1., 2., 22., 25., 26. in 76. člena Ustave. Te škode, kot to navaja pobudnik, naj predsednik Državnega zbora ne bi odpravil kljub opozorilu pobudnika referenduma. Navaja, da je kot pobudnik referenduma protiustavno oškodovan pri zbiranju podpisov, zato predlaga Ustavnemu sodišču, naj ustavi tek roka za zbiranje podpisov v podporo zahtevi za razpis referenduma o ZIUGDT in naj zadevo obravnava prednostno. Predlaga tudi, naj Ustavno sodišče razveljavi izpodbijani dopis predsednika Državnega zbora in s tem naloži Državnemu zboru razpis novega roka za zbiranje podpisov, podredno pa naj podaljša rok za zbiranje podpisov v podporo zahtevi za razpis referenduma "od 25. 5. 2017 do odločitve o ustavitvi teka roka po pogoji represije, ali samo določi nov primeren rok."

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Pobudnik vlaga pobudo, s katero izpodbija postopek sprejemanja ZIUGDT. Zatrjuje namreč nepravilnosti v predhodnem referendumskem postopku, ki naj bi bile storjene z dopisom predsednika Državnega zbora v zvezi z dopisom ministrstva za obrambo SVS, in ki naj bi povzročile izpad več tisoč podpisov podpore referendumski zahtevi.

4.Državni zbor je na 45. izredni seji dne 4. 7. 2017 sprejel Odlok o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper (Uradni list RS, št. 34/17), ki za dan razpisa referenduma določa 6. 7. 2017, za dan glasovanja na referendumu pa 24. 9. 2017. Glede na navedeno je pobudnik kljub zatrjevanim nepravilnostim pri zbiranju podpisov v predhodnem referendumskem postopku uspel uveljaviti ustavno pravico zahtevati referendum iz prvega odstavka 90. člena Ustave, s čimer je nastala v skladu s tretjim odstavkom 90. člena Ustave tudi pravica glasovati na referendumu. Z njenim uresničevanjem se bodo volivke in volivci neposredno izrekli o ZIUGDT, ki ga je Državni zbor že sprejel. Cilj, ki ga je pobudnik zasledoval, je torej dosežen. Glede na navedeno pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za presojo ustavnosti postopka sprejemanja ZIUGDT in v tem okviru nepravilnosti, ki naj bi jih zagrešili državni organi v predhodnem referendumskem postopku in ki naj bi pomenile kršitev ustavne pravice zahtevati razpis referenduma.[1] Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki: dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat Predsednica

[1]V skladu s prvo alinejo prvega odstavka 160. člena Ustave je Ustavno sodišče pristojno odločati o skladnosti zakonov z Ustavo. Pri tem ne presoja le tega, ali so zakoni po vsebini skladni z Ustavo, temveč tudi, ali so bili sprejeti po postopku, ki je bil v skladu z Ustavo. Tudi tretji odstavek 21. člena ZUstS določa, da pri odločanju o ustavnosti in zakonitosti predpisov Ustavno sodišče odloča tudi o ustavnosti in zakonitosti postopkov, po katerih so bili ti predpisi sprejeti.