Jedro

Sodišče je utemlejeno izdalo sociozni odredbi, ker je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen.

Izrek

I.Pritožbeni zadevi, vodeni pod opr. št. I Cp 39/2024 in opr. št. I Cp 40/2024 se združita v enoten postopek in se poslej vodita pod enotno številko opr. št. I Cp 39/2024.

II.Pritožbi zoper sklep opr. št. IV N 203/2023 z dne 7. 11. 2023 in zoper sklep opr. št. IV N 203/2023 z dne 6. 11. 2023, se zavrneta in se oba sklepa potrdita.

III.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.S sklepom opr. št. IV N 203/2023 z dne 7. 11. 2023 je sodišče prve stopnje sklenilo: ″Predlogu Centra za socialno delo Celje, Enota Šentjur, za izdajo začasne odredbe z dne 29. 9. 2023 se ugodi in se tudi po uradni dolžnosti izda začasna odredba, ki glasi: 1. Mld. A. A., EMŠO: ...; ki je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. III Z 26/2023 z dne 26. 6. 2023/začasno odvzeta materi B. B., EMŠO: ... in očetu C. C., EMŠO: ... ter (nazadnje) nameščena v Krizni center za mlade Celje, se začasno namesti v rejniško družino. 2. Stiki med mld. A. A. in mamo B. B. bodo potekali pod nadzorom strokovnih delavcev predlagatelja, in sicer na vsaka dva tedna v obsegu 1 ure, v prostorih CSD Celje. Stiki se bodo pričeli izvajati v roku enega meseca od dneva namestitve mld. A. A. v rejniško družino. Nasprotna udeleženka bo pred pričetkom prvega osebnega stika vabljena k predlagatelju z namenom, da skleneta pisni dogovor o načinu izvajanja stikov pod nadzorom in o pravilih izvajanja stikov. V kolikor mati ne bo upoštevala sklenjenega dogovora, sme predlagatelj stik bodisi prekiniti bodisi odpovedati. V primeru bolezni ali aktivnosti v rejniški družini se morebitni odpadli stiki ne nadomeščajo. 3. Stiki mld. A. A. z očetom C. C. se začasno ne izvajajo. 4. Stiki med mld. A. A. in polsestro mld. D. D. bodo potekali po predhodnem dogovoru med očetom mld. D. D., CSD in rejniško družino, upoštevajoč obveznosti obeh deklet in družin. 5. Materi B. B. se omeji starševska skrb - nadzor starševske skrbi in seji naloži: - aktivno reševanje stanovanjske problematike in aktivno iskanje zaposlitve, - redno vzdrževanje abstinence (obiskovanje in izvajanje tedenskega urinskega testiranja na prepovedane droge v CPZOPD Celje), - vključitev v storitev Osebna pomoč na CSD, - vključitev v obravnavo pri Centru za psihološko svetovanje - POSVET Celje, - vključitev v program Neverjetna leta, v kolikor bo ta dostopen, - vključitev v psihoterapijo na Ljudski univerzi Celje. Predlagatelju Centru za socialno delo Celje, Enota Šentjur se nalaga spremljanje izvajanja nalog naloženih prvi nasprotni udeleženki in po potrebi pomoč pri organiziranju vključitve v predvidene oblike strokovne pomoči. 5. Obema staršema, B. B. in očetu C. C. se omeji starševska skrb in se jima prepove izvajanje starševskih upravičenj, ki se nanašajo na: - sprejemanje odločitev v zvezi z vpisom v vrtec/šolo, ki ga bo obiskovala mld. A. A. in na komunikacijo z vrtcem, - odločanje o udeležbi na letovanjih, taborih ter drugih prostočasnih aktivnostih z vidika soglasja za udeležbo in izpolnjevanjem dokumentov v zvezi s tem, - in sprejemanje odločitev na področju zdravstvene obravnave mld. A. A. 6. Za zastopanje v obsegu, v katerem je nasprotnima udeležencema B. B. in C. C. omejena starševska skrb in prepovedano izvajanje upravičenj iz starševske skrbi (sprejemanje odločitev v zvezi z vpisom v vrtec/šolo, ki ga bo obiskovala mld. A. A. in na komunikacijo z vrtcem; odločanje o udeležbi na letovanjih, taborih ter drugih prostočasnih aktivnostih z vidika soglasja za udeležbo in izpolnjevanjem dokumentov v zvezi s tem ter na področju zdravstvene obravnave mld. A. A.), se mld. A. A. postavi pod skrbništvo Centra za socialno delo Celje, Enote Šentjur. 7. V primeru kršitve te začasne odredbe se kršitelju izreče denarna kazen v višini 100,00 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti v korist proračuna na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, v primeru nadaljnjega nespoštovanja te začasne odredbe pa bo sodišče izreklo novo denarno kazen, v novem, višjem denarnem znesku in bo tako sodišče ravnalo vse dotlej, dokler ne bo kršitelj s kršitvijo prenehal. 9. Ta začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišče oziroma do pravnomočnega zaključka tega nepravdnega postopka. 10. Pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve.″ S sklepom opr. št. IV N 203/2023 z dne 6. 11. 2023 pa je sklenilo: ″I. Nasprotna udeleženca B. B., EMŠO: ..., stanujoča ... in C. C., EMŠO: ..., stanujoč ..., se ne seznani s tem, kam bo njuna hčerka mld. A. A., EMŠO: ..., nameščena v rejništvo. II. Pravno sredstvo zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršbe.″ Sodišče prve stopnje je odločitev, vsebovano v sklepu z dne 7. 11. 2023 sprejelo tekom nepravdnega postopka za izrek ukrepa trajnejšega značaja - odvzem otroka staršem in omejitev starševske skrbi. Sodišče prve stopnje je izvajalo postopek za izdajo začasne odredbe na predlog predlagatelja CSD, ki je dne 29. 9. 2023 vložil predlog za izdajo začasne odredbe, v katerem je navajal, da je bila mld. A. A. na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. III Z 26/2023 z dne 26. 6. 2023, zaradi visoke stopnje ogroženosti odvzeta staršema B. B. in C. C. in skupaj s polsestro mld. TA. A. nameščena v Krizni center za mlade (KCM) Krško ter kasneje premeščena v KCM Celje. Iz predloga izhaja, da bivanje v KCM ni več največja korist mld. A. A., saj deklica potrebuje izkušnje stabilnega in varnega družinskega okolja - oblikovanje varne navezanosti, učenja veščin reševanja konfliktov, vzpostavitev dnevne rutine, učenje sprejemanja postavljenih meja in samostojnosti. Zato je izkazana ogroženost deklice in ji je v korist, da se čimprej vključi v družinsko dinamiko izbrane rejniške družine in je izdana začasna odredba nujna z vidika zasledovanja koristi mld. A. A. Po izvedenem dokaznem postopku pa je sodišče prve stopnje zaključilo, da je predlagatelj za verjetno izkazal potrebo za takojšnjo premestitev mld. A. A. iz KCM Celje in za njeno začasno namestitev v rejniško družino. KCM namreč nudi le začasno namestitev, deklica pa po oceni sodišča potrebuje trajnejšo obliko namestitve, kjer bo imela zagotovljeno kontinuirano skrb v urejenem družinskem okolju. Sodišče je nato sledilo predlogu CSD Šentjur tudi glede stikov in je odločilo, da se osebni stiki z mamo ne bodo izvajali v roku enega meseca od dneva namestitve A. A. v rejniško družino. Se pa bodo nadalje, po poteku tega časa z materjo začasno izvajali stiki pod nadzorom. Sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka zaključilo, da je smiselno, da se začasno izvajajo stiki pod nadzorom strokovnih delavcev predlagatelja, saj je ocenilo, da bo mati potrebovala usmeritve in nadzor pri kakovostnem preživljanju časa z mld. A. A. Stiki se bodo izvajali na vsaka dva tedna v obsegu 1 ure, v prostorih CSD Celje. Sodišče je nato s cilji, da se pri otrokovi materi odpravijo napake in pomanjkljivosti pri izvajanju starševske skrbi ter da se nasprotni udeleženki zagotovi konkretna strokovna pomoč, ki jo bo okrepila v njenih možnostih pri izvajanju starševske skrbi sledilo predlogu CSD Šentjur, da se ji izreče ukrep nadzora nad izvajanjem njene starševske skrbi v obsegu, da se vključi v oblike pomoči (delavnice) za krepitev starševskih veščin: Osebno pomoč na Centru, Posvet Celje, program Neverjetna leta, psihoterapijo na Ljudski univerzi v Celju ter da aktivno pristopi k reševanju stanovanjske problematike, iskanju zaposlitve in da redno vzdržuje abstinenco. Nasprotna udeleženka mora namreč najprej poskrbeti za ureditev lastnega življenja in nato poskrbeti za primerno varno bivalno okolje. Sodišče je nato v obsegu omejitve starševske skrbi obema staršema, mld. A. A. postavilo pod skrbništvo za otroke in za opravo nalog skrbnika v navedenem obsegu določilo predlagatelja, to je CSD Šentjur. Sodišče je predvidelo tudi nadaljnji nadzor predlagatelja nad uresničevanjem nalog nasprotne udeleženke, pomembnih za njeno krepitev in usposobitev za izvajanje starševske skrbi. Za primer kršitve začasne odredbe z dne 7. 11. 2023 je sodišče po uradni dolžnosti, skladno z določbo 227. člena v zvezi s z 226. členom ZIZ določilo denarno kazen v višini 100,00 EUR, ki naj zagotovi, da bodo vsi udeleženci tega postopka spoštovali to začasno odredbo.

S sklepom opr. št. IV N 203/2023 z dne 6. 11. 2023 je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotna udeleženka B. B. ne seznani s tem, kam bo njena hčerka mld. A. A., nameščena v rejništvo. Sodišče je pri odločitvi za začasno nerazkritje podatka o namestitvi mld. A. A. v rejniško družino sledilo oceni predlagatelja, da ni mogoče izključiti, da starša ne bi skušala poiskati rejniške družine in deklice od tam odpeljati, vsakršna samovolja pa bi lahko v konkretnih okoliščinah še dodatno škodljivo vplivala na mld. deklico. Sodišče prve stopnje je v točki 5. obrazložitve navedlo vso materialnopravno podlago. Glede stroškov tega postopka pa je ugotovilo, da le-ti niso nastali.

2.Zoper odločitev, vsebovano v izreku sklepa opr. št. IV N 203/2023 z dne 7. 11. 2023 podaja pritožbo B. B., to je mati mld. hčerke A. A., po pooblaščencu. Pritožbo podaja zoper sklep v celoti, razen točke 3. izreka, s katerim je sodišče ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe predlagatelja, ob subsidiarni in smiselni uporabi določb ZPP zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zaradi napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je prva nasprotna udeleženka sicer odšla iz MD Celje in da svoje odsotnosti ni javila na dežurni telefon in ni načrtovala odsotnosti s strokovnimi sodelavci MD, vendar pa se je za varstvo njunih hčera, torej tudi mld. A. A., dogovorila s sostanovalko E. E. v MD kot je to izpovedala, ko je bila zaslišana na sodišču. Zato ta enkratni dogodek ne more biti razlog za odvzem mld. hčerke A. A. materi nasprotni udeleženki, na katero je mld. A. A. zelo navezana. Tako sploh ni bila podana konkretna ocena o ogroženosti mld. A. A. in utemeljitev tako drastičnega ukrepa, kot je odvzem otroka materi ter nato namestitev v rejniško družino. Izrek sklepa v tem delu, po mnenju pritožbe nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje tudi ni obrazložilo, da ima rejnica osebne lastnosti in sposobnosti, ki so potrebne za opravljanje obveznosti rejnice in tako nasprotni udeleženki ni jasno, zakaj ni seznanjena z rejnico, pa čeprav ni bila do svoje hčere nikoli nasilna oziroma ni nad njo izvajala nobenega psihičnega ali fizičnega nasilja. Sodišče prve stopnje pa je posledično tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje dogodka z dne 24. 6. 2023, saj se je v MD mati dogovorila s sostanovalko E. E. za varstvo, da v tem času poskrbi za mld. A. A. in D. D. Nakupila jima je tudi hrano. Tako ne drži, da nasprotna udeleženka ni poskrbela za njuno varstvo, oskrbo in hrano in tako hčerki ni spravila v veliko stisko kot to navaja sodišče. Zato ni bila podana visoka ogroženost obeh hčerk, kot ugotavlja sodišče in kot naj bi to ugotovil predlagatelj. Iz obrazložitve sklepa tudi nikjer izrecno ne izhaja, da je sodišče s stopnjo verjetnosti ugotovilo, da ima nasprotna udeleženka težave z odvisnostjo od prepovedanih drog. Nasprotna udeleženka se je redno udeleževala testiranj v CPZOPD Celje, manjkala je le trikrat, ko je imela stik v Krškem. Tudi sama je na zaslišanju povedala, da že eno leto ni uživala nobenih drog. Sodišče prve stopnje tako ni s stopnjo verjetnosti ugotovilo, da ima nasprotna udeleženka težave z odvisnostjo od drog. Po mnenju pritožnice ne držijo navedbe sodišča, da nasprotna udeleženka kot mati ne zadovoljuje hčerkinih čustvenih in psihosocialnih potreb, ker naj bi dopuščala, da hčerka A. A. odrašča v okolju, kjer mati zasleduje svoje potrebe z zlorabo prepovedanih drog in ima pogoste selitve, ter ni razvite socialne mreže, da ne zagotovi hčeri ustreznega bivališča in da ne ravna racionalno z denarjem. Sedaj si nasprotna udeleženka ureja stanovanje v R., aktivno si išče tudi zaposlitev, nasprotna udeleženka zagotavlja svoji hčeri A. A. spodbudno okolje. Sodišče bi moralo angažirati izvedenca klinične psihologije, da bi lahko prišlo do takšnega zaključka. Sodišče prve stopnje odločitev o premestitvi gradi na podlagi poročila KCM Celje, da ima A. A. epizode, ki se kažejo v metanju po tleh, tuljenju, brcanju, težji vodljivosti, kar pa so po mnenju nasprotne udeleženke posledica odvzema hčerke oziroma ločitve od nje. Tudi ta dejstva bi moralo sodišče preveriti z izvedencem klinične psihologije. Po mnenju pritožnice je sodišče tudi nekritično sledilo predlogu predlagatelja, da se osebni stiki z mamo ne bodo izvajali v roku 1 meseca od dneva namestitve A. A. v rejniško družino, predvsem glede na to, da so se sedaj stiki pod nadzorom izvajali tedensko po dve uri. Sodišče ugotavlja, da je A. A. na svojo mamo navezana in da so stiki z njo v korist, vendar pa je kljub temu zmanjšalo stike pod nedzorom iz 2 ur na 2 tedna po 1 uro, kar je premalo in je nasprotna udeleženka mnenja, da bi bilo v korist A. A., da bi stiki potekali še naprej tedensko vsaj po 1 uro. Stiki so namreč potekali v prijetnem vzdušju, veliko je bilo fizičnih dotikov, objemanja in poljubljanja, kar na A. A. deluje pozitivno. Po mnenju pritožnice je tudi omejitev starševske skrbi pri prvi nasprotni udeleženki določena neutemeljeno. Pritožnica meni, da te razne oblike pomoči sploh niso konkretizirane in ni razlogov, zakaj jih nasprotna udeleženka potrebuje. Prav tako sodišče ni obrazložilo, zakaj je prvi nasprotni udeleženki omejilo starševsko skrb v zvezi z odločanjem o prepisu v vrtec - šolo, komunikacijo z vrtcem, odločanje o udeležbi na letovanju ter drugih prostočasnih aktivnostih z vidika soglasij, saj prva nasprotna udeleženka pri izvajanju te starševske skrbi ni imela nobenih težav in je hčerko tudi redno vodila na zdravstvene preglede. Po mnenju pritožbe je sodišče prve stopnje tudi napačno uporabilo materialno pravo, katerega je citiralo v sklepu. Predlaga, da se pritožbi ugodi in priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba je bila vročena predlagatelju, to je CSD Celje, Enota v Šentjurju pri Celju, ki je nanjo odgovoril. V odgovoru na pritožbo pa predlagatelj navaja, da se mati dne 24. 6. 2023 ni dogovorila glede odhoda s tamkajšnjimi strokovnimi delavci, kakor tudi ne s sostanovalko glede prevzema skrbi za mld. dekleti, kar neutemeljeno navaja nasprotna udeleženka v pritožbi. Nasprotna udeleženka ima težave z odvisnostjo od prepovedanih drog, saj je dejstvo, da je bila nasprotna udeleženka obravnavana v ambulanti CPZOPD, kar potrjuje njene težave z odvisnostjo. CSD je bil dne 30. 11. 2022 obveščen s strani ZD Šentjur o abstinenčni krizi nasprotne udeleženke, kar dodatno potrjuje, da so prisotne težave in da ne zmore uspešno vzdrževati abstinence. Po mnenju predlagatelja je sodišče prve stopnje tudi pravilno obrazložilo zakaj je omejilo stike med otrokom in materjo. Po namestitvi otroka v rejniško družino je namreč nujno potrebno, da se otroku da čas, da se prilagodi novemu okolju rejniške družine, da spozna družinske člane in se vključi v novo situacijo. Nasprotna udeleženka se tudi ni udeležila vabila na razgovor dne 24. 11. 2023 v zvezi z izvajanjem stikov. Svoje udeležbe ni opravičila. Nato je navedla, da se razgovora ni mogla udeležiti, ker je starejša hči v bolnici. Njena hči pa je bila dejansko odpuščena v domačo oskrbo dne 23. 11. 2023. Glede izvajanja svetovanj glede starševske vloge pa je potrebno ugotoviti, da je nasprotna udeleženka sama izpovedala, da je bila njena napaka, ker je deklico malo razvadila in dejansko to izraža materino nemoč v vzgoji in pri postavljanju meja, zaradi česar je predlagatelj predlagal v sodnem sklepu navedene oblike pomoči, ki bi lahko materi pomagal v krepitvi pri izvajanju starševske skrbi in prepoznavanju hčerkinih razvojnih potreb, stisk, želja ter v ustreznem odzivanju na vedenje mld. A. A. Glede omejitev starševske skrbi v zvezi z odločanjem pri vpisu v vrtec - šolo, komunikacijo z vrtcem, odločanjem o udeležbi na področju zdravstvene obravnave pa je predlagatelj mnenja, da poleg dosedanjih opažanj in izražanj pripravljenosti sodelovanja na deklaratorni ravni, nasprotna udeleženka ni sodelovala in o tem se je lahko sodišče prepričalo tudi na naroku dne 12. 10. 2023. Na tem naroku je izrecno izjavila, da ona ne bo podpisovala niti ene stvari, ko je bilo govora o sprejemanju odločitev v zvezi z mld. A. A. v primeru, da bo šla v rejniško družino in ji je bilo predočeno, da bo v tem primeru potrebno starševsko skrbi omejiti. Predlaga, da se pritožba zavrne in se sklep v celoti potrdi.

4.Nasprotna udeleženka podaja pritožbo tudi zoper sklep sodišča z dne 6. 11. 2023, kjer je sodišče odločilo, da se mati ne seznani s tem, kam bo njuna hčerka mld. A. A. nameščena v rejništvo. Nasprotna udeleženka uveljavlja v tej zvezi pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj izrek sklepa po njenem mnenju nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče v obrazložitvi ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih glede nevarnosti, da bi prva nasprotna udeleženka mld. hči A. A. od rejnikov odpeljala, pri čemer o tem dejstvu ni navedlo prav nobenih razlogov. Nevarnost tako ni izkazana s potrebno stopnjo verjetnosti. Prva nasprotna udeleženka tudi v zadnjem obdobju, ko je bila s hčerko A. A. in D. D. v MD v Celju, ni A. A. nikoli nikamor odpeljala, zato ne obstaja prav nikakršem sum, na katerega bi sodišče lahko oprlo svojo oceno, da bi lahko kaj takega storila. Nasprotna udeleženka ima pravico, da se jo seznani, h kateri rejnici je njena hči nameščena in kje živi. Sedaj ji je s tem sklepom odvzeta temeljna starševska pravica o tem, da nasprotna udeleženka kot mati ne ve, kje in pri kateri rejniški družini oziroma rejnici začasno živi in prebiva njena hči. Sodišče je napačno uporabilo določbo člena 178 ZD. Predlaga, da se pritožbi ugodi in priglaša pritožbene stroške.

5.CSD v odgovoru na to pritožbo navaja, da je bil njen predlog dovolj podkrepljen z dokazili in podatki, ki izhajajo iz spisa.

6.Pritožbi nista utemeljeni.

7.Sodišče druge stopnje je najprej sprejelo procesno pravni sklep, da se pritožbeni zadevi, vodeni pod opr. št. I Cp 39/2024 in I Cp 40/2024 obravnavata kot enotna zadeva in se obravnavata pod opr. št. I Cp 39/2024. Sodišče druge stopnje je takšen procesni sklep napravilo na podlagi določbe člena 108 ZPP v zvezi s členom 142 ZNP-1, saj je mnenja, da sta obe zadevi med sabo tako v dejanskem kot materialnopravnem smislu povezani in je zato potrebna enotna obravnava pritožb zoper obe odločitvi sodišča prve stopnje.

8.Pritožba zoper sklep opr. št. IV N 203/2023 z dne 7. 11. 2023 ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je z odločitvijo, sprejeto v točki 1. izreka odločilo, da se mld.A. A., ki je že bila s sklepom Okrožnega sodišča v Celju opr. št. III Z 26/2023 z dne 26. 6. 2023 začasno odvzeta materi B. B. in je bila nazadnje nameščena v Krizni center za mlade Celje, začasno namestil v rejniško družino. Sodišče prve stopnje je sedaj, v tej odločitvi sprejelo le odločitev, da se mld. A. A. premesti iz KCM Celje, kjer je bila dosedaj naseljena v rejniško družino, kajti bivanje v KCM ni več v največjo korist mld. A. A., saj deklica potrebuje izkušnjo stabilnega in varnega družinskega okolja - oblikovanje varne navezanosti, učenje veščin reševanja konfliktov, vzpostavitev dnevne rutine, učenje sprejemanja postavljenih meja in samostojnosti. Sodišče prve stopnje je tu sledilo predlogu predlagatelja, da so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe pred končno odločitvijo sodišča o odvzemu mld. otroka materi, saj bi bilo zaradi izkazane ogroženosti deklici v korist, da se čimprej vključi v družinsko dinamiko izbrane rejniške družine in je izdaja začasne odredbe nujna z vidika zasledovanja koristi mld. A. A. Glede podanosti pogojev za izdajo začasne odredbe začasnega odvzema materi, začasnega odvzema mld. A. A. materi B. B., je tako že bilo odločeno s sklepom III Z 26/2023 z dne 26. 6. 2023. Pri izdaji tega sklepa, ki je postal pravnomočen, je sodišče prve stopnje tehtalo vse koristi in je ugotavljalo ogroženost otroka, kar vse je obrazloženo v obrazložitvi iz sklepa III Z 26/2023 z dne 26. 6. 2023. V tem postopku je sodišče prve stopnje po pregledu listinskih dokazov in priloženih spisov z verjetnostjo zaključilo, da je mld. A. A., v kolikor bi ostala v dosedanjem družinskem okolju z materjo, ogrožena in da njenih koristi začasno ni mogoče zavarovati z milejšim ukrepom kot je to predlagana začasna odredba z odvzemom otroka staršema, saj tudi očetu C. C., ki v zadnjem obdobju ni izkazal nobene aktivne starševske vloge mld. A. A., trenutno ni mogoče prepustiti njemu v varstvo in vzgojo, saj ga mld. kot otrok ni navajena. Sodišče prve stopnje je pri izdaji te začasne odredbe upoštevalo, da mati nima socialne mreže, na katero bi se lahko zanesljivo oprla, da bi bilo nemogoče v bližnjem okolju najti osebo, ki bi ji bilo mogoče začasno zaupati mld. deklico. Glede na razvojno stopnjo otroka, ki ob starosti 6 let nedvomno potrebuje vzgojno varno, dosledno in stabilno okolje, ki mu ga mati trenutno ni sposobna zagotoviti, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da navedeni dejavniki tveganja v kolikor ostane pri materi, negativno vplivajo na otrokov telesni, čustveni in kognitivni razvoj. Mld. A. A. je zaradi materinega stanja in njene nezmožnosti, da poskrbi zanjo, ogrožena in bi lahko utrpela nepopravljivo škodo, zato jo je z začasnim ukrepom odvzelo materi in jo je skupaj s starejšo polsestro namestilo v varno okolje in posledično ugodilo predlogu predlagatelja. Ker je ta odločitev postala pravnomočna, so zato neutemeljene pritožbene navedbe nasprotne udeleženke, ki merijo na samo odločitev v zvezi z začasnim odvzemom mld. A. A. materi. Je pa CSD v odgovoru na pritožbo predlagateljice izpostavil, da se nasprotna udeleženka dne 24. 6. 2023 ni dogovorila glede odhoda s tamkajšnjimi strokovnimi delavkami, kakor tudi ne s sostanovalko, glede prevzema skrbi za mld. dekleti in da so torej neresnične navedbe nasprotne udeleženke, da je poskrbela za otroka. Prav tako je predlagatelj odgovoril na pritožbene navedbe in je odgovoril, da ima nasprotna udeleženka težave z odvisnostjo od prepovedanih drog. Dejstvo je namreč, da je nasprotna udeleženka obravnavana v ambulanti CPZOPD, kar potrjuje njene težave z odvisnostjo. CSD je bil dne 30. 11. 2022 obveščen s strani ZD Šentjur o abstinenčni krizi matere, kar dodatno potrjuje, da so prisotne težave in da ne zmore uspešno vzdrževati abstinence. Nasprotna udeleženka pa je tudi večkrat manjkala na testih, kot to izhaja iz poročila CPZOPD z dne 18. 10. 2023. CSD je še navedel, da so stiki v mesecu juliju 2023 že potekali v KCM Celje, saj je deklica bila premeščena iz KCM Krško ter so bili izvedeni z naslednjimi datumi 18. 7. 2023, 25. 7. 2023, od 1. 8. 2023, kar se ne ujema z izjavo nasprotne udeleženke in dokazuje poskuse zavajanja inštitucij. Tako se izkažejo za neutemeljene pritožbene navedbe glede odvisnosti od prepovedanih substanc. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje glede ocene ogroženosti mld. A. A., ker se ni dogovorila s stanovalko za skrb za obe hčerki in v neutemeljenost zanikanja, da ima težave z odvisnostjo od prepovedanih drog.

9.Neutemeljeno pritožnica v pritožbi navaja, da nasprotna udeleženka zadovoljuje hčerkine čustvene in psihosocialne potrebe in da so neresnične trditve, da mld. odrašča v okolju, kjer mati zasleduje svoje potrebe z zlorabo prepovedanih drog, da so pogoste selitve in da nima razvite socialne mreže in da ne ravna racionalno z denarjem. Nasprotna udeleženka naj bi po pritožbenih navedbah zagotavljala svoji hčerki A. A. vzpodbudno okolje. Te pritožbene navedbe niso utemeljene, kajti bistveno za odločitev, sprejeto v točki 1. izreka je, da se deklico začasno namesti v rejniško družino je to, da bivanje v KCM ni več največja korist mld. A. A., saj deklica potrebuje izkušnjo stabilnega in varnega družinskega okolja - oblikovanje varne navezanosti, učenje veščin reševanja konfliktov, vzpostavitev dnevne rutine, učenje, sprejemanja postavljenih meja in samostojnosti. Deklica je v KCM ogrožena in je zaradi izkazane ogroženosti v največjo korist, da se čimprej vključi v družinsko dinamiko izbrane rejniške družine. Sodišče prve stopnje je sledilo predlogu CSD, da deklici ne bi bila v korist vrnitev v domače okolje, saj mati hčerki še vedno ne zmore zagotoviti varnega in stabilnega okolja, kjer bodo prisotna pravila in red ter vzpostavljena rutina. Po določbi člena 108 ZNP-1 se navedbe CSD v predlogu, mnenju in drugih pisanjih ter zaslišanju strokovnega delavca CSD, štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje. Zato ima poročilo CSD strokovno težo v delu, kjer je CSD mnenja, da mati s svojim ravnanjem in načinom življenja ne zmore zagotavljati vzpodbudnega okolja za hčerko, deklica ima slabši besedni zaklad, ne pozna črk, ne zna pisati posameznih črk, tudi na področju štetja je opazen zaostanek v primerjavi s sovrstniki. Deklica ima težave tudi na govornem področju, ne izgovarja črke "r", ne uporablja šumnikov in sičnikov. Vse to potrjuje tudi poročilo KCM Celje. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi predloga predlagatelja in poročila KCM, ki deklici nudi le začasno namestitev pravilno ocenilo, da potrebuje deklica trajnejšo obliko namestitve, kjer bo imela zagotovljeno kontinuirano skrb v urejenem družinskem okolju. Zato je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da ji bo rejniška družina nudila varno okolje in podporo, ustrezne omejitve ter ji omogočila izobraževanje in bivanje v strukturiranem okolju, v katerem bo imela večje možnosti za uspešno izobraževanja, aktivno preživljanje prostega časa in ustreznejše pogoje za zdrav razvoj. Tudi Varuh človekovih pravic - zagovornik otrok, je na podlagi informacij s katerim je razpolagal ugotovil, da A. A. nujno potrebuje pozitivno izkušnjo družine, pri čemer ji bo zaradi pomanjkanja starševskih veščin in težav z odvisnostjo mame od prepovedanih drog ter neizvajanja stikov z očetom več let, rejniška družina lahko nudila primarno, varno in stabilno okolje za zdrav razvoj. Sodišče je pri izbiri rejniške družine sledilo izbiri predlagatelja in je zaupalo CSD, da je pri izbiri sledil največji koristi A. A., da ima rejnica osebne lastnosti in sposobnosti, ki so potrebne za opravljanje obveznosti rejnice. Tako tudi pritožba v tem delu, da sodišče prve stopnje ni ustrezno obrazložilo kapacitete rejnice, ni utemeljena.

10.Prav tako je neutemeljena pritožba v delu, kjer izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o izvajanju stikov po tistem, ko bo deklica nameščena v rejniško družino. Sodišče prve stopnje je tu odločilo, da se bodo stiki pričeli izvajati v roku enega meseca od dneva namestitve mld. A. A. v rejniško družino, nato pa se bodo izvajali na vsaka dva tedna v obsegu ene ure v prostorih CSD Celje. Sodišče je tudi v tem delu sledilo strokovnemu delu predloga predlagatelja in tudi izpovedbi nasprotnih udeležencev in je štelo za izkazano potrebo po takojšnji premestitvi mld. A. A. iz KCM Celje in njeno začasno namestitev v rejniško družino. KCM namreč nudi le začasno namestitev, deklica pa po pravilni oceni sodišča prve stopnje potrebuje trajnejšo obliko namestitve, kjer bo imela zagotovljeno kontinuirano skrb v urejenem družinskem okolju. Rejniška družina ji bo nudila varno okolje in podporo, ustrezne omejitve ter ji bo omogočila izobraževanje in bivanje v strukturiranem okolju, v katerem bo imela večje možnosti za uspešno izobraževanje, aktivno preživljanje prostega časa in ustreznejše pogoje za zdrav razvoj. Glede na dejstvo, da se bo pa morala A. A. ustaliti v novem okolju je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da bi bila korist A. A. trenutno, ob nadaljevanju nenadzorovanih stikov verjetno ogrožena, kar zadošča pogojem za ukrepanje sodišča za izdajo sklepa o začasni sodni odredbi. Deklica se mora čimprej vključiti v rejniško družino, ker bo sicer nastala škoda na njenem duševnem in telesnem zdravju in bo deklica psihično obremenjena. Zato je potrebno stike za nekaj časa prekiniti, nato pa se bodo po krajši prekinitvi znova nadaljevali, vendar le z ustrezno usmeritvijo in nadzorom strokovnih delavcev CSD, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi se stiki morali izvajati kontinuirano, ker mati niti fizično niti psihično ni bila nasilna do otroka, kar sicer drži. Vendar pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je potrebno za to, da se deklica ustrezno namesti v rejniško družino, da se nekaj časa ne vzpostavlja odnos do matere, kajti sodišče prve stopnje je že ugotovilo določene vedenjske, čustvene in druge težave v odraščanju deklice, ki pa so posledica storitev in opustitev matere in to zato, ker ni ustvarila ustrezne socialne mreže in tudi ni poskrbela za varno družinsko okolje in bivanje, kot vse to izhaja iz poročila CSD. Zato pritožba tudi v tem delu ni utemeljena.

11.Neutemeljeno pritožnica navaja in nasprotuje odločitev sodišča prve stopnje o tem, da se materi B. B. omeji starševska skrb - nadzor starševske skrbi in se ji naloži, da aktivno rešuje stanovanjsko problematiko, redno vzdržuje abstinenco, da se vključi v storitev Osebna pomoč na CSD, vključuje v obravnavo pri Centru za psihološko svetovanje - Posvet Celje, da se vključi v program Neverjetna leta in da se vključi v psihoterapijo na Ljudski univerzi. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je otrok že ogrožen, ker je že utrpel škodo na vedenjskem, čustvenem in učnem področju, saj se na tem področju kažejo težave. Ta škoda pa obsega škodo na telesnem in duševnem razvoju otroka. Odločitev za nadzor nad izvajanjem starševske skrbi je posledica raznovrstnih napak in pomanjkljivosti pri izvajanju vzgoje matere, dejstvo je, da mati kot starš potrebuje pomoč pri vzgoji otroka. Nasprotni udeleženki pa se lahko zagotovi konkretna strokovna pomoč, ki bo okrepila njeno zmožnost pri izvajanju starševske skrbi, zato je sodišče prve stopnje pravilno sledilo predlogu CSD Šentjur, da se izreče ukrep nadzora nad izvajanjem njene starševske skrbi, kot je to odločeno v izreku sklepa. Nasprotna udeleženka je namreč glede odločitve o vpisu v vrtec in v šolo sama navedla, da ne bo podpisala niti ene stvari, otrokov oče pa zaradi dosedanje starševske pasivnosti in neodzivnosti ne bo ažurno zagotavljal nadaljnjega sodelovanja, zato je odločitev sodišča prve stopnje tudi v tem delu materialnopravno pravilna. Tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo zakaj je prvi nasprotni udeleženki omejilo starševsko skrb v zvezi z odločanjem pri vpisu v vrtec - šolo, komunikacijo z vrtcem, odločbe o neudeležbi na letovanjih, sodelovanje na drugih prostočasnih aktivnosti z vidika soglasij ter tudi na področju zdravstvene obravnave. Te pritožbene trditve so v nasprotju z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje, kakor je to vse pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje v točki 24. in 25. obrazložitve. Pritožba nasprotne udeleženke zoper sklep opr. št. IV N 203/2023 z dne 7. 11. 2023, tako ni utemeljena.

12.Neutemeljena je tudi pritožba zoper sklep IV N 2003/2023 z dne 6. 11. 2023, kjer je sodišče prve stopnje odločilo, da se mati ne seznani s tem, kam bo njuna hčerka mld. A. A. nameščena v rejništvo. Sodišče prve stopnje je v tej zvezi pravilno sledilo strokovnemu mnenju CSD iz katerega izhaja, da iz opisane dinamike staršev ni mogoče izključiti, da starša ne bi skušala poiskati kraja bivanja rejniške družine in deklice od tam odpeljati. Oba starša imata težave s prepovedanimi drogami, sta konfliktna, hitre jeze in manipulativna. V primeru, da bi razpolagala s podatki o rejniški družini, ne bi bilo več mogoče zagotavljati mirnega življenjskega okolja družine in zlasti mld. A. A. in bi s tem lahko bil izničen namen namestitvi deklice v rejniško družino. Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo določbo člena 178 DZ, po kateri lahko sodišče zaradi varstva koristi otroka, odloči, da se enega ali oba starša ne seznani s tem, kam bo otrok nameščen. Sodišče prve stopnje je še pravilno ocenilo, da neugodnosti, ki jih nepoznavanje rejniške družine povzroča staršema, ne morejo pretehtati koristi mld. A. A., ki potrebuje mirno življenjsko okolje, ki ji bo omogočilo kar najboljše pogoje za nadaljnji psihofizični razvoj. Tako ne držijo pritožbene navedbe pritožnice, da sodišče ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih glede nevarnosti, da bi prva nasprotna udeleženka mld. hči A. A. odpeljala od rejnikov kot že obrazloženo to izhaja iz predloga CSD, ki ima po določbi člena 108 ZNP-1 značaj strokovnega mnenja. Tako je sodišče prve stopnje pravilno, začasno omejilo pravico matere, da se seznani, h kateri rejnici je njena hči nameščena in kje živi. Svojo starševsko skrb bo lahko uresničevala z izvajanjem stikov, kot je to odločeno v sklepu IV N 203/2023 z dne 7. 11. 2023.

13.Tudi v tem delu je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo in je pravilno uporabilo določbo člena 178 DZ.

14.Glede na obrazloženo se tako izkaže, da sta pritožbi zoper sklepa IV N 203/2023 z dne 7. in 6. 11. 2023 neutemeljeni. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje je tudi pravilno uporabilo vso, v obeh sklepih citirano materialno pravo. Sodišče prve stopnje ni storilo očitanih bistvenih kršitev določb ZPP v pritožbi in tudi ne tistih, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 obe pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo oba izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

15.Sodišče druge stopnje je odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za odločitev o glavni stvari, kajti obe izpodbijani začasni odredbi sta izdani v postopku, v katerem bo sodišče prve stopnje dokončno odločilo o odvzemu mld. otroka obema staršema in o nadaljnjih ukrepih za varstvo in koristi otroka (člen 165 ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1) in bo takrat odločilo o vseh stroških tega postopka.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - tarifna številka 159, 161, 178

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.