Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da postopek na podlagi predloga za alternativno izvršitev zaporne kazni predstavlja nujno zadevo v skladu s 1. točko tretjega odstavka 83. člena ZS, saj gre za postopek v zvezi z izvrševanjem kazni zapora.

Izrek

I.Pritožba zagovornika obsojenega A. A. se kot neutemeljena zavrne.

II.Obsojenec je dolžan plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom II K 9741/2020 z dne 11. 8. 2025 kot prepozno zavrglo pritožbo zagovornika obsojenega A. A. zoper sklep V Kr 9741/2020 z dne 26. 5. 2025, s katerim je Okrožno sodišče v Mariboru zavrnilo predlog obsojenca za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist.

2.Zoper sklep se je pritožil zagovornik obsojenca zaradi napačne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter ugodi predlogu obsojenca za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Zagovornik nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, da je pritožbo zoper sklep V Kr 9741/2020 z dne 26. 5. 2025 vložil prepozno. Povzema sicer določilo 1. točke tretjega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), v skladu s katerim postopki v zvezi z izvrševanjem kazni zapora predstavljajo nujne zadeve, vendar meni, da v obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Poudarja, da gre v konkretni zadevi za postopek, ki je zgolj v povezavi z načinom prestajanja izvršitve kazni zapora, pri čemer je predmet odločanja le način prestajanja kazni zapora v nadomestni obliki. Obsojenec je namreč prosil za opravo dela v splošno korist. To pa po zagovornikovem zatrjevanju ni postopek v zvezi z izvrševanjem kazni zapora. Navaja, da za nujno zadevo ne gre tudi iz razloga, ker je predlog podal obsojenec sam. Tak predlog bi lahko obsojenec podal tudi, ko je že na prestajanju kazni zapora, kar po njegovem dodatno kaže na to, da ne gre za odločanje neposredno o izvrševanju kazni zapora, temveč o nadomestni obliki tega.

5.S povzetimi navajanji zagovornika ni mogoče soglašati. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da postopek na podlagi predloga za alternativno izvršitev zaporne kazni predstavlja nujno zadevo v skladu s 1. točko tretjega odstavka 83. člena ZS, saj gre za postopek v zvezi z izvrševanjem kazni zapora.¹ Na podlagi ugotovitev, da je bil sklep Okrožnega sodišča v Mariboru V Kr 9741/2020 z dne 26. 5. 2025 zagovorniku obsojenca vročen 6. 6. 2025, obsojencu pa 6. 7. 2025 (vročilnice, pripete k l. št. 532), je pritrditi sodišču prve stopnje, da je bila pritožba zagovornika z dne 1. 8. 2025 zoper omenjeni sklep vložena po poteku petnajstdnevnega pritožbenega roka, ki se je iztekel dne 22. 7. 2025. Ne drži namreč, kar skuša prepričati zagovornik, da odločanje o možnosti, da obsojenec opravlja delo v splošno korist, predstavlja postopek, ki je zgolj povezan z odločanjem o izvršitvi kazni zapora in tako ločen od sklopa postopkov, ki jih tretji odstavek 83. člena ZS uvršča med nujne zadeve. To pa z namenom, da pritožbeno sodišče pritrdi zagovornikovi razlagi, da pritožbeni rok v obravnavani zadevi v času poletnega poslovanja sodišča ne bi smel teči. V tem primeru njegova pritožba z dne 1. 8. 2025 namreč ne bi bila prepozna. Vendar gre pri odločanju o predlagani alternativni izvršitvi kazni zapora ravno nasprotno za presojo o tem, kako bo izvršena kazen, ki je bila obsojencu izrečena. Tako gre za odločitev, ali bo kazen izvršena z opravljanjem dela v splošno korist, če sodišče temu ugodi, ali pa z namestitvijo obsojenca v ustrezen zavod za prestajanje kazni zapora. Že naziv 86. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki v osmem odstavku daje pravno podlago tovrstnemu odločanju, in sicer "način izvršitve kazni zapora", dodatno kaže na to, da gre tudi v tem primeru za postopek v zvezi z izvrševanjem kazni zapora. Predlog obsojenca za alternativno prestajanje kazni zapora pa je procesna predpostavka za odločanje o tem (dvanajsti odstavek 86. člena KZ-1), tako da tudi s sklicevanjem na to zagovornik ne more uspeti s stališčem, da v obravnavani zadevi ne gre za nujno zadevo.

6.Po obrazloženem, in ker zagovornik tudi v preostalem ne navaja ničesar, kar bi povzročilo dvom o pravilnosti izpodbijanega sklepa, je bilo pritožbo zagovornika zavrniti kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP).

7.Odločba o stroških postopka je posledica neuspešne pritožbe in temelji na določbah prvega odstavka 98. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP. Višina sodne takse je bila določena po tarifni številki 74013 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

-------------------------------

1Prim. s sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 41699/2015 z dne 27. 3. 2025.

Zveza:

Zakon o sodiščih (1994) - ZS - člen 83, 83/3, 83/3-1 Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 86, 86/12

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.