Jedro

Pritrditi je ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožbenemu zahtevku glede nepremičnine parc. št. 755/1 k.o. L. ni mogoče ugoditi, ker iz predloženih listin ne izhaja, da bi bila navedena parcela že predmet zapuščinskega postopka, saj ni bila zajeta v sklepu o dedovanju z dne 8. 11. 1983 in posledično tudi ne v dednem dogovoru.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem zavrnilnem in stroškovnem delu (točkah II. in III. izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Prvi tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugotovilo, da toženi stranki (v nadaljevanju toženki) ne pripada dodatna zapuščina v zapuščinski zadevi po pokojnem J.H., ki teče pri Okrajnem sodišču na Ptuju pod opr. št. D 713/1981, in sicer glede do ¼ lastni zapuščini parc. št. *66 k.o. 361-L., ker je dedni delež za to parcelo že dobila izplačan z dednim sporazumom z dne 8. 11. 1983 (točka I. izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za ugotovitev, da toženki ne pripada dodatna zapuščina v zapuščinski zadevi po pokojnem J.H., ki teče pri Okrajnem sodišču na Ptuju pod opr. št. D 713/1981, in sicer glede do ¼ lastni zapuščini parc. št. 755/1 361-L., ker je dedni delež za to parcelo že dobila izplačan z dednim sporazumom z dne 8. 11. 1983 (točka II. izreka). Tožeči stranki (v nadaljevanju tožnika) je naložilo, da toženki v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sodbe solidarno povrneta pravdne stroške v znesku 97,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku roka za izpolnitev obveznosti (točka III. izreka).

2. Zoper zavrnilni del sodbe se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava pritožuje prvi tožnik. Navaja, da cenitev z dne 5. 2. 1982 zajema tudi nepremičnino parc. št. 755/1 k.o. L., saj je iz cenilnega zapisnika razvidno, da je sodni cenilec, pregledal in cenil nepremičnine pri domačiji pokojnega v L., kamor spada tudi sporna nepremičnina, pri čemer je delež zapustnika do ¼ te nepremičnine zanemarljive vrednosti. Navedena parcela je pomotoma izpadla iz sklepa o dedovanju, kot so izpadla tudi investicijska vlaganja. Sodišče je namreč v sklepu o dedovanju zajelo zgolj nepremičnine, katerih izključni lastnik je bil zapustnik, ne pa tudi parcel, ki ostale vknjižene pri vl. št. 56 k.o. L.. Dedni dogovor je bil namenjen dokončni rešitvi situacije, iz njegove vsebine je jasno razvidno, da je toženka svoj dedni delež v celoti odstopila F.H., ki jo je skupaj s tožnikoma (oziroma njuno pravno prednico) izplačal. Sodišče prve stopnje se ni izreklo do navedb, da ob vložitvi smrtovnice še ni bila opravljena vknjižba na podlagi sklepa o delitvi in je bilo zato v smrtovnici navedeno, da se nepremičnine nahajajo v vl. št. 56 k.o. L., tako jih je tudi obravnaval sodni cenilec, kar jasno kaže na to, da je bila tudi parcela št. 755/1 k.o. L. zajeta v cenitvi in posledično del dednega dogovora. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Toženka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi uveljavljanih bistvenih kršitev procesnih določb. Pravno relevantno dejansko stanje je bilo v postopku na prvi stopnji pravilno in popolno ugotovljeno, na njegovi podlagi pa tudi pravilno uporabljeno materialno pravo.

6. Pravdne stranke so dediči pokojnega J.H., po katerem se je pri Temeljnem sodišču v Mariboru - enota na Ptuju vodil zapuščinski postopek pod opr. št. D 713/1981. V navedenem zapuščinskem postopku je sodišče dne 8. 11. 1983 izdalo sklep o dedovanju, s katerim je med drugim ugotovilo, da v zapuščino spadajo nepremičnine, pripisane k vl. št. 339, k.o. L., do celote (parc. št. 849/4, 771 in 772/2, vse k.o. L.). Dediči so sklenili dedni dogovor, ki ga je sodišče povzelo v izrek sklepa o dedovanju, in sicer je toženka svoj dedni delež odstopila F.H., zapustnikova mati R.H. (pravna prednica tožnikov) in brat F.H. pa sta se zavezala toženki na račun dednega deleža nerazdelno plačati 184.000,00 dinarjev s pripadki. Parceli, ki sta predmet tožbenega zahtevka, v izreku sklepa o dedovanju in v sklepu o dedovanju povzetem dednem dogovoru nista izrecni zapisani. V zemljiški knjigi je kot lastnik parcel št. *66 in 755/1, obe k.o. L., do ¼, še vedno vpisan pokojni J.H.. Sedaj je glede teh dveh parcel ponovno v teku zapuščinski postopek, v katerem sta bila tožnika napotena na pravdo s tožbenim zahtevkom, kot ga uveljavljata v tem postopku.(1)

7. Tožnika sta tekom postopka smiselno zatrjevala, da se je v času izdaje sklepa o dedovanju vedelo, da je zapustnik tudi solastnik nepremičnin parc. št. *66 in 755/1, obe k.o. 361-L., in da je bil tudi glede teh dveh parcel sklenjen dedni dogovor, da pa sta iz sklepa o dedovanju pomotoma izpadli. Sodišče prve stopnje je tožbenim trditvam sledilo le glede parc. št. *66 k.o. L., saj je ugotovilo, da je tudi ta parcela (poleg parcel. št. 849/4, 771 in 772/2, vse k.o. L.) predmet cenitve, ki jo je za potrebe zapuščinskega postopka dne 5. 2. 1982 izdelal sodni cenilec J.R., in je zato štelo, da so pravdne stranke tudi glede te parcele v zapuščinskem postopku sklenile dedni sporazum.(2) Glede parcele št. 755/1 k.o. L. pa je ugotovilo, da ni bila omenjena niti v navedenem cenilnem zapisniku, niti v zapisnikih o zapuščinskih obravnavah, zato je štelo, da ni bila predmet dednega sporazuma.

8. S sklenitvijo dednega dogovora nastane med dediči obligacijsko razmerje, torej s trenutkom sklenitve dednega dogovora oziroma sporazuma o delitvi dediščine, ko izjavijo tako voljo na zapisnik oziroma podpišejo sporazum pred sodiščem. Sodišče tak sporazum v sklepu o dedovanju le navede. Dedni dogovor, ki je vnesen v izrek sklepa o dedovanju, ima v vsem učinke sodne poravnave(3), kar pomeni, da predstavlja izvršilni naslov (17. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Da bi tožnika glede nepremičnine parc. št. 755/1 k.o. L., lahko dosegla neposredni vpis v zemljiško knjigo, bi morala biti ta nepremičnina v njem izrecno navedena.(4)

9. Kot izhaja iz neprerekanih navedb tožnikov, so bile ob vložitvi smrtovnice tako parcele parcele št. 849/4, 771 in 772/2, vse k.o. L., kot parceli *66 in 755/1, obe k.o. L., še vpisane v vl. št. 56 k.o. L., saj še ni bila opravljena vknjižba na podlagi sklepa o delitvi Temeljnega sodišča v Mariboru - enote na Ptuju N 137/99 z dne 9. 4. 1980, s katerim je sodišče nepremičnine parcele št. 849/4, 771 in 772/2, vse k.o. L., dodelilo v izključno last zapustniku (te parcele so bile kasneje odpisane v vl. št. 339 k.o. L.). Parceli št. *66 in 755/1, obe k.o. L., se v tem delitvenem postopku nista razdelili in sta ostali v solasti zapustnika in tretjih oseb. Iz cenilnega zapisnika z dne 5. 2. 1982 je razvidno, da je cenilec v osnovnih podatkih o premoženju povzel potek tega delitvenega postopka. Zapisal je, da je zapustnik iz vl. št. 56 k.o. L. prevzel kmetijsko zemljišče, in da opis posameznih parcel sledi v nadaljevanju cenitve. Zgolj na podlagi tega zapisa ni mogoče sklepati, ali je cenilec zajel vse nepremičnine v vl. št. 56 k.o. L., katerih lastnik oziroma solastnik je bil zapustnik, ali pa le tiste, ki so bile v delitvenem postopku razdeljene, in je postal zapustnik njihov izključni lastnik. V nadaljevanju cenilnega zapisnika, ko je cenilec opisoval nepremičnine in za posamezne nepremičnine navedel njihove vrednosti, pa cenilec ni nikjer zapisal, da cenitev zajema tudi nepremičnino parc. št. 755/1 k.o. L. (druge parcele je opredelil s parcelnimi številkami). Pritrditi je tako ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožbenemu zahtevku glede nepremičnine parc. št. 755/1 k.o. L. ni mogoče ugoditi, ker iz predloženih listin ne izhaja, da bi bila navedena parcela že predmet zapuščinskega postopka, saj ni bila zajeta v sklepu o dedovanju z dne 8. 11. 1983 in posledično tudi ne v dednem dogovoru. V nobeni izmed listin (zapisniki o zapuščinskih obravnavah, sklep o dedovanju, cenilni zapisnik) sporna parcela ni navedena.

10. Vse navedeno je narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem in stroškovnem delu (točkah II. in III. izreka) Odločitev temelji na 353. členu ZPP.

11. Prvi tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1) : Oblikovanje tožbenega zahtevka je v domeni strank, stranke pri tem niso vezane na izrek napotitvenega sklepa, ki ga izda sodišče v zapuščinskem postopku, temveč z napotitvenim sklepom le izkazujejo pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe (Tako tudi VSL sodba I Cp 2911/2012 z dne 10. 4. 2013).

Op. št. (2) : Zoper odločitev sodišča prve stopnje v ugodilnem delu ni bilo pritožbe.

Op. št. (3) : VS RS sklep Sklep II Ips 877/2009 z dne 17. 5. 2012. Op. št. (4) : V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi (prvi odstavek 31. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1).