Jedro

Ker pritožba zoper sodbo ni bila vložena, je odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari postala pravnomočna. S pravnomočnostjo odločitve o glavni stvari pa je odpadla potreba po odločanju Vrhovnega sodišča o pritožbi zoper izpodbijani sklep. Izdana začasna odredba bi namreč po določbi 32. člena ZUS-1 lahko učinkovala le do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari. Z nastopom pravnomočnosti odločitve o glavni stvari zato pritožnik nima več pravnega interesa za odločitev o njegovi pritožbi zoper sklep, s katerim je bila zahteva za izdajo začasne odredbe zavrnjena.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) je zavrnilo tožbo (I. točka izreka sodbe in sklepa), vloženo zoper sklep toženke, št. 2142-57/2026-1542-3 z dne 10. 4. 2026, o omejitvi gibanja na prostore Centra za tujce v Postojni za čas od 9. 4. 2026 od 13:29 do prenehanja razlogov, vendar najdlje do 9. 7. 2026 do 13:29, z možnostjo podaljšanja za en mesec, ker je to nujno potrebno zaradi varstva osebne in premoženjske varnosti ter drugih primerljivih razlogov javnega reda. S sklepom (II. točka izreka sodbe in sklepa) pa je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, v katerem je tožnik predlagal, naj se do pravnomočnosti odločitve stanje uredi tako, da se toženki naloži, da takoj po prejemu sklepa preneha izvajati obravnavani ukrep.

2.V obrazložitvi izpodbijane sodbe je pritrdilo toženki, da so za izrek ukrepa izpolnjeni pogoji iz četrte alineje prvega odstavka 84. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) in da izrečeni ukrep pridržanja na prostore Centra za tujce glede na obravnavane okoliščine zadeve ni nesorazmeren. Predlog za izdajo začasne odredbe pa je zavrnilo, saj je presodilo, da tožnik ni izkazal težko popravljive škode.

3.Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper sklep vložil pritožbo. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo njegov predlog za izdajo začasne odredbe, saj ni upoštevalo, da mu bo izvrševanje ukrepa prizadejalo nepopravljivo škodo. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi in do pravnomočne sodne odločbe stanje uredi tako, da se ga spusti iz Centra za tujce.

4.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5.Pritožba ni dovoljena.

6.Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja, da je pritožnik v pritožbi sicer uvodoma navedel, da s pritožbo izpodbija "sodbo upravnega sodišča I U 790/2026 z dne 20. 4. 2026". Vendar pa tako iz vsebine pritožbe kot tudi formulacije pritožbenega predloga izhaja, da izpodbija samo odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njegovega predloga za izdajo začasne odredbe. Zato je štelo, da pritožnik vlaga pritožbo le zoper sklep (II. točka izreka izpodbijane sodbe in sklepa), ne pa tudi zoper sodbo, s katero je bila tožba, vložena zoper sklep toženke, št. 2142-57/2026-1542-3 z dne 10. 4. 2026, zavrnjena. Tudi v času do odločitve Vrhovnega sodišča, ko je še tekel pritožbeni rok za pritožbo zoper navedeno sodbo, Vrhovno sodišče pritožbe zoper sodbo ni prejelo, zato je odločilo (le) o vloženi pritožbi.

7.Ker torej pritožba zoper sodbo ni bila vložena, je odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari postala pravnomočna1. S pravnomočnostjo odločitve o glavni stvari pa je odpadla potreba po odločanju Vrhovnega sodišča o pritožbi zoper izpodbijani sklep. Izdana začasna odredba bi namreč po določbi 32. člena ZUS-1 lahko učinkovala le do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari. Z nastopom pravnomočnosti odločitve o glavni stvari zato pritožnik nima več pravnega interesa za odločitev o njegovi pritožbi zoper sklep, s katerim je bila zahteva za izdajo začasne odredbe zavrnjena. In ker mora biti pravni interes podan ves čas postopka, na kar sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena ZUS-1), pritožnik pa ga v tem postopku nima več, je bilo treba pritožbo na podlagi tretjega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavreči.

-------------------------------

1Iz podatkov v spisu izhaja, da je izpodbijana sodba in sklep v I. točki izreka postala pravnomočna dne 21. 5. 2026.