Jedro

Sodišče prve stopnje in tudi pritožbeno sodišče je vpogledalo v vse listine, ki jih je v dokazne namene predlagala tožnica, vendar iz nobene listine ne izhaja, da bi tožnica oziroma njen pooblaščenec obvestila sodišče prve stopnje o preklicu oziroma odpovedi pooblastila odvetniku.

Če bi šlo za preklic pooblastila, ni dovolj, če odvetnik sodišče obvesti, da stranke ne zastopa več, ampak mora biti preklic pooblastila sodišču naznanjen. To mora storiti predvsem stranka, ni pa ovire, da tega ne stori tudi dotedanji odvetnik. Zgolj iz zapisa, da odvetnik stranke ne zastopa več, pa ni mogoče sklepati, da je pooblastilo preklicano. Zato je pravilneje, da sodišče obvestila odvetnika, da stranke ne zastopa več, ne šteje niti kot odpoved pooblastila niti kot zadosten dokaz preklica pooblastila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

**_Dosedanji potek postopka_**

1. Tožnica je 14. 8. 2019 po odvetnici A. A. vložila tožbo. Med postopkom je odvetnik B. B. vložil pooblastilo za zastopanje tožnice. Odvetnik C. C. je na naroku 15. 9. 2021 vložil pripravljalno vlogo, v kateri je spremenil tožbeni zahtevek tako, da je primarno zahtevala ugotovitev ničnosti sporazuma o zavarovanju denarne terjatve in podredno, da se razveljavi sporazum o zavarovanju denarne terjatve, na naroku pa je tudi vložil pooblastilo.

2. Sodišče prve stopnje je s sodbo I P 260/2019 z dne 15. 9. 2021 primarni in podredni tožbeni zahtevek zavrnilo. V uvodu sodbe je navedlo, da tožnico zastopata odvetnika B. B. in C. C. Sodbo je tožnici vročilo po odvetniku B. B., ki je sodbo prejel 27. 9. 2021. Zoper sodbo ni bila vložena pritožba. Sodba je postala pravnomočna in izvršljiva 28. 10. 2021. 3. Tožnica je 14. 2. 2022 vložila predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe I P 260/2019 z dne 15. 9. 2021. Sodišče prve stopnje je s sklepom I P 260/2019 z dne 28. 2. 2022 zavrnilo predlog tožnice za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti.

_**Povzetek navedb iz predloga tožnice za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti**_

4. V pravdni zadevi je tožbo vložila pooblaščenka tožnice - odvetnica A. A. Kasneje je zastopanje tožnice prevzel odvetnik B. B., ki je tožnico zastopal do septembra 2021, ko mu je tožnica preklicala pooblastilo.

5. Na naroku 15. 9. 2021 je tožnico zastopal odvetnik C. C., ki je predložil pooblastilo in sodišče seznanil, da je novi pooblaščenec tožnice in da se odslej vsa pisanja vročajo njemu. Sodišče je zastopanje vzelo na znanje in nadaljevalo z narokom, ki se je istega dne zaključil. 6. Odvetnik C. C. in tožnica nista bila seznanjena, da je sodišče prve stopnje že izdalo sodbo. 7. 2. 2022 je tožnica prejela sklep Okrajnega sodišča v Škofji Loki In 116/2022 z dne 25. 1. 2020, ki ji ga je pooblaščenec po pošti posredoval 3. 2. 2020, iz katerega je bilo razvidno, da je pravdni postopek pravnomočno končan. Po prejemu sklepa Okrajnega sodišča v Škofji Loki z dne 25. 1. 2022, je tožnica sklep posredovala pooblaščencu odvetniku C. C., ki je po poizvedovanju na sodišču prejel informacijo, da je bila sodba vročena odvetniku B. B., zato je takoj opravil poizvedbe pri odvetniku B. B., ki je priznal, da mu je bila sodba vročena, vendar mu je tožnica predtem že „odpovedala“ pooblastilo,1 zato je menil, da ni več njen pooblaščenec, posledično pa ji tudi ni posredoval sodbe.

7. Odvetnik C. C. je na naroku 15. 9. 2021 ob predložitvi pooblastila in vloge izrecno povedal, da je tožničin nov zastopnik. S tem je izkazano, da odvetnik B. B. ni več tožničin pooblaščenec. Odvetnik C. C. z ničemer ni izkazoval, da je zgolj dodatni pooblaščenec tožnice poleg prejšnjega pooblaščenca odvetnika B. B. Z besedno zvezo „novi pooblaščenec“ je izkazano, da gre za ekskluzivnega pooblaščenca tožnice, ker bi bilo v nasprotnem primeru navedeno, da gre za „dodatnega pooblaščenca“. Slednje izhaja tudi iz navedbe, da naj se vsa pisanja vročajo odvetniku C.C. 8. Odvetnik C. C. je na naroku 15. 9. 2021 vložil pripravljalno vlogo, pri kateri je bil na prvi strani naveden kot edini pooblaščenec tožnice.

9. Sodišče je naredilo očitno napako, ker je prejšnjega pooblaščenca tožnice smatralo kot njenega aktualnega pooblaščenca, in je zato njemu vročilo sodbo, sodbo pa bi moralo vročiti odvetniku C. C. 10. Iz teh razlogov tožnica predlaga, da se na podlagi drugega odstavka 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) razveljavi potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe.

_**Odločitev in nosilni razlogi sodišča prve stopnje**_

11. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnice za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti z dne 10. 2. 2022. 12. Po pregledu spisa sodišče prve stopnje ugotavlja, da je tožnica vložila tožbo po odvetnici A. A., da je odvetnik B. B. kot prevzemnik odvetniške pisarne odvetnice A. A. z dnem 19. 5. 2020 prevzel tudi zastopanje tožnice, da je v ta namen sodišču predložil pisno pooblastilo, da v spisu ni listine, iz katere bi izhajalo, da je bilo pooblastilo odvetniku B. B. z dne 19. 5. 2020 preklicano ali odpovedano, da iz zapisnika o pripravljalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo z dne 15. 9. 2021 izhaja, da se ga je tožnica udeležila s pooblaščencem odvetnikom C. C., ki je na naroku predložil pooblastilo, da tožnica ustno na zapisnik ni dala izjave, da pooblastilo odvetniku B. B. preklicuje, da sta bila tožnica in pooblaščenec C. C. sproti seznanjena z vsebino zapisnika preko računalniškega ekrana na naroku, da sta s podpisom zapisnika potrdila pravilnost zapisanega, da tožnica v tretji pripravljalni vlogi, ki jo je vložila na naroku po pooblaščencu odvetniku C. C., sodišču ni sporočila, da je preklicala pooblastilo odvetniku B. B. oziroma da je pooblastilo odvetnik odpovedal. 13. Na podlagi drugega odstavka 99. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se mora preklic oziroma odpoved pooblastila naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik. Izjava na naroku, da je nekdo nov pooblaščenec stranke, ne zadostuje in jo je moč razumeti tako, da ta pooblaščenec stranko zastopa poleg prejšnjega.

14. Zapisnik o glavni obravnavi je javna listina, zato se po prvem odstavku 224. člena ZPP domneva, da so resnični v zapisniku navedeni podatki o posameznih procesnih dejanjih in o njihovi vsebini. Navedeno zakonsko domnevo je po četrtem odstavku 224. člena ZPP mogoče izpodbiti z nasprotnim dokazom. Stranka ima že med obravnavo pravico ugovarjati zoper vsebino zapisnika (drugi odstavek 124. člena ZPP), tožnica in njen pooblaščenec, od katerega se pričakuje skrbnost dobrega strokovnjaka, pa na naroku nista ugovarjala vsebini zapisnika.

15. Odpoved in/ali preklic pooblastila sta pravno veljavna, če sta sporočena sodišču, zato elektronsko sporočilo odvetnika B. B. z dne 9. 2., poslano odvetniku C. C., katerega tožnica prilaga predlogu, ne utemeljuje drugačnega zaključka. Sodišče prve stopnje ni bilo seznanjeno s prenehanjem pooblastila odvetniku B. B., zato ga je tudi v uvodu sodbe skupaj z C. C. navedlo, kot pooblaščenca tožnice, kateremu je vročilo sodbo. Kadar ima stranka več pooblaščencev, zadostuje, da se pisanje vroči le enemu izmed njih, zato je bila pravilna vročitev sodbe odvetniku B. B. _**Povzetek pritožbenih navedb**_

16. Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu tožnice z dne 10. 2. 2022. 17. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavlja, da je na naroku 15. 9. 2021 odvetnik C. C. ob predložitvi pooblastila sodišče obvestil, da je novi pooblaščenec v predmetni zadevi, kar po mnenju sodišča ne zadostuje, da bi sodišče smatralo, da je bilo pooblastilo prejšnjemu pooblaščencu preklicano. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožnica v predlogu z dne 10. 2. 2022 navedla: „na naroku dne 15. 9. 2021 pa je tožečo stranko zastopal odvetnik C. C., ki je predložil pooblastilo ter sodišču na naroku sporočil, da je novi pooblaščenec tožeče stranke ter da se odslej vsa pisanja vročajo njemu“. Sodišče prve stopnje se v sklepu do teh navedb ni opredelilo, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, posledično je tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

18. Tudi če sodišče izjave pooblaščenca tožnice, da je novi pooblaščenec, ni smatralo kot dejstvo, da stari pooblaščenec nima več pooblastila, kar po mnenju tožnice povsem zadostuje, da je novi pooblaščenec ekskluzivni pooblaščenec tožnice, bi enak sklep moralo narediti na podlagi dejstva, da je novi pooblaščenec istočasno zahteval, da se vsa pisanja odslej vročajo njemu.

19. Tožnica v tretji pripravljalni vlogi z dne 15. 9. 2021 ni navedla, da je staremu pooblaščencu preklicala pooblastilo, kar ni bilo potrebno, ker je bila vloga vložena na dan naroka, ko je bil novi pooblaščenec tožnice tudi prejemnik vseh pisanj v tem postopku. V tej pripravljalni vlogi je bil novi pooblaščenec naveden kot edini pooblaščenec tožnice, zato tudi iz tega razloga sodišče sodbe ne bi smelo vročiti odvetniku B. B. 20. Drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta tožnica in odvetnik C. C. sedela na naroku na isti strani kot zapisnikarica, ki ima pred seboj ekran, preko katerega se vnaša vsebina zapisnika, vendar razdalja ne omogoča sprotnega branja zapisnika.

21. Zapisnik ni bil napačen v smislu, da bi sodišče napačno povzelo navedbe strank, le vsebina zapisnika je bila pomanjkljiva, ker sodišče v zapisniku ni zapisalo vseh navedb, ki jih je dala tožnica oziroma njen pooblaščenec, kar je posledično vodilo do napačne vročitve sodbe. Edina napaka v zapisniku je, da tožnico zastopa odvetnik B. B. 22. Sodišče v obrazložitvi ugotavlja, da bi morala tožnica oziroma njen pooblaščenec že med narokom ugovarjati zoper vsebino zapisnika, ne upošteva pa, da ima stranka na podlagi drugega odstavka 124. člena ZPP le pravico, ne pa tudi procesne dolžnosti prebrati zapisnik in ugovarjati zoper njegovo vsebino. Če vsebini zapisnika ne ugovarja, še ne pomeni, da zoper vsebino zapisnika ne more ugovarjati kasneje.2 **_Odločitev pritožbenega sodišča_**

23. Pritožba ni utemeljena.

**_Pravna podlaga za odločanje o predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti_**

24. Pravno podlago za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa vsebuje 42. člen ZIZ, ki sicer govori le o potrdilu o izvršljivosti, vendar se uporablja tudi za potrdilo o pravnomočnosti. Potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe se na predlog stranke razveljavi, če stranka dokaže, da je bila sodna odločba nepravilno vročena.

25. _**Splošno o dolžnostnem ravnanju stranke naznaniti sodišču preklic oziroma odpoved pooblastila**_

26. Stranka lahko pooblastilo kadarkoli prekliče, pooblaščenec pa ga lahko kadarkoli odpove (prvi odstavek 99. člena ZPP). Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik (drugi odstavek 99. člena ZPP).

27. V sodni praksi3 in pravni teoriji4 je enotno stališče, da preklic za sodišče učinkuje, ko mu je naznanjen. To je praktično zelo pomembno, saj v primeru, da preklic pooblastila sodišču ni naznanjen, sodišče sodnega pisanja še vedno veljavno vroča (bivšemu) pooblaščencu stranke, na to vročitev pa se nato veže tudi začetek teka roka za vložitev pravnih sredstev. Aleš Galič v komentarju ZPP še pojasnjuje,5 če bi šlo za preklic pooblastila, ni dovolj, če odvetnik sodišče obvesti, „da stranke ne zastopa več“, ampak mora biti preklic pooblastila sodišču naznanjen. To mora storiti predvsem stranka, ni pa ovire, da tega ne stori tudi dotedanji odvetnik. Zgolj iz zapisa, da „odvetnik stranke ne zastopa več“, pa ni mogoče sklepati, da je pooblastilo preklicano (opozoriti je treba, da samo prenehanje mandatne pogodbe še ne pomeni avtomatično tudi prenehanje pooblastila, za prenehanje pooblastila mora biti izpolnjen še nadaljnji pogoj – preklic pooblastila). Zato je pravilneje, da sodišče obvestila odvetnika, „da stranke ne zastopa več“, ne šteje niti kot odpoved pooblastila niti kot zadosten dokaz preklica pooblastila.

**_Odgovori na pritožbene navedbe_**

28. Tožnica je v dokazne namene predložila listine oziroma predlagala, da se v te listine vpogleda, ni pa predlagala drugih dokazov. Sodišče prve stopnje in tudi pritožbeno sodišče je vpogledalo v vse listine, ki jih je v dokazne namene predlagala tožnica, vendar iz nobene listine ne izhaja, da bi tožnica oziroma njen pooblaščenec obvestila sodišče prve stopnje o preklicu oziroma odpovedi pooblastila odvetniku B. B. Sodišče prve stopnje zato pravilno ugotavlja, da v spisu ni listine in da tudi ni zabeležena ustna izjava, iz katere bi izhajalo, da so tožnica oziroma njena pooblaščenca seznanili sodišče, da je pooblastilo odvetniku B. B. preklicano oziroma da je odvetnik B. B. pooblastilo odpovedal. 29. Predložena korespondenca med odvetnikom C. C. in B. B. z dnem 9. 2. 2022 dodatno potrjuje, da sta odvetnika zmotno menila, da za preklic pooblastila zadošča, če je odvetnik C. C. na naroku predložil pooblastilo in podal izjavo, da „tožnico zastopa nov odvetnik“. V tem delu je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, da ta izjava le pomeni, da nov odvetnik zastopa stranko poleg odvetnika, ki je stranko zastopal do sedaj. Pritožbeno sodišče še dodaja, da tudi odvetnik B. B. ni postopal na način, kot to določa drugi odstavek 99. člena ZPP, ko je med pravdo dobil pooblastilo od tožnice, sodišče prve stopnje pa je le obvestil, da je prevzemnik pisarne odvetnice A. A.6

30. Zmotna je pritožbena teza, da dejstvo, da je v tretji pripravljalni vlogi na prvi strani naveden samo odvetnik C. C., dokazuje, da tožnico zastopa kot edini pooblaščenec v tem pravdnem postopku. Ni najti tudi razumnega razloga, zaradi katerega odvetnik C. C. ni v tej vlogi navedel, da je tožnica preklicala pooblastilo B. B., če je do tega preklica dejansko prišlo.7

31. Iz zapisnika naroka z dne 15. 9. 2021 ne izhaja, da bi tožnica oziroma odvetnik C. C. izjavila, da naj se vsa sodna pisanja vročajo odvetniku C. C. Te navedbe ne potrjuje noben dokaz. Vsebino zapisnika je narekovala sodnica, kar pomeni, da sta tožnica in odvetnik C. C. imela možnost zahtevati, da se v zapisnik zapiše ta izjava, če je dejansko izostala, s tem, da sta zapisnik podpisala, dobila sta kopijo zapisnika in vse do predloga nista ugovarjala vsebini zapisnika. Zapisnik o naroku je javna listina, sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo njeno dokazno vrednost, način izpodbijanja, povezalo je v tej zvezi zakonske določbe, zato se pritožbeno sodišče, da bi se izognilo ponavljanju, sklicuje na te razloge iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje.8

32. Če ima stranka več zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih (drugi odstavek 137. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je zato pravilno vročilo sodbo, s tem, ko je vročilo enemu izmed odvetnikov, ki zastopata tožnico.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

33. Ker sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), kakor tudi ne kršitev, ki jih navaja tožnica v pritožbi, in do katerih se je pritožbeno sodišče že opredelilo, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Stranka prekliče pooblastilo odvetniku, odvetnik pa stranki odpove pooblastilo. 2 Pritožba se sklicuje na sodbo VS RS II Ips 255/2003. 3 II Ips 887/2008, III Ips 112/2015, VSL I Cpg 593/2017, itd. 4 Aleš Galič: Pravdni postopek, zakon s komentarjem. 1. knjiga, GV Založba, letnik 2005, str. 410-411. 5 Aleš Galič: Pravdni postopek, zakon s komentarjem. 1. knjiga, GV Založba, letnik 2005, str. 412-413. 6 Glej l. št. 40 in primerjaj s sklepom VS RS II Ips 400/96. 7 Glej tudi navedbe tožnice iz predloga z dne 10. 2. 2022: „Dne 7. 2. 2022 je tožeča stranka v izvršilni zadevi prejela sklep Okrajnega sodišča v Škofja Loki In 11672012 z dne 25. 1. 2022, ki ji ga je _pooblaščenec_ po pošti posredoval 3. 2. 2022 in na podlagi katerega se izvršilni postopek nadaljuje, takrat se je tožeča stranka prvič seznanila, da je bila v zadevi I P 260/2019 izdana sodba, ki naj bi bila pravnomočna. Ob prejemu sklepa izvršilnega sodišča je tožeča stranka slednjega 7. 2. 2022 popoldan posredovala odvetniku C. C. ...“ in korespondenco med odvetnikoma z dne 9. 2. 2022. 8 Tč. 6. stran 3 – pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da so dejanske okoliščine iz odločbe VSRS II Ips 255/2003, ki jo navaja pritožba, drugačne od okoliščin konkretnega primera.