Jedro

Meje pritožbenega preizkusa, ko gre za pritožbo zoper popravni sklep, so zamejene na pravilnost uporabe 328. člena ZPP in nič drugega. Pritožba pa napačne uporabe 328. člena ZPP niti ne zatrjuje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka sodbo P 64/2021 z dne 10. 7. 2023 popravilo: (-) tako da je v točki III izreka, 2. vrstica, znesek 5.541,15 EUR, nadomestilo s pravilnim zneskom: 6.057,95 EUR; (-) v točki 66 obrazložitve, na strani 31, 21. vrstici tako, da se seštevek točk pravilno glasi 7.900 točk, in ne 7.300 točk, pavšal za materialne stroške pa pravilno znaša 89 točk (2 % od 1.000 točk in 1 % od 6.900 točk), in ne 83 točk; (-) da se skupno število točk na strani 31, 22. vrstica, pravilno glasi 7.989 točk in ne 7.283 točk; (-) nadalje je na strani 32, 24. vrstica, znesek 5.331,15 EUR spremenilo tako, da pravilno znaša 5.847,95 EUR; (-) skupni znesek potrebnih stroškov tožnice na strani 31, v 27. vrstici tako, da znaša 6.057,95 EUR in ne 5.541,15 EUR.

2. Zoper ta sklep se tožnica po pooblaščencu pravočasno pritožuje. Pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) izrecno ne navaja. V pritožbi izpostavlja, da je zoper sodbo z dne 10. 7. 2023 vložila pritožbo, vendar je sodišče prve stopnje zadevo nato zapletlo, ko je izdalo izpodbijani sklep o popravi pisne oziroma računske pomote. Poudarja, da še vedno nasprotuje stroškovni odločitvi sodišča prve stopnje v III. točki izreka sodbe. Glede izpodbijanega dela sodbe tako uveljavlja bistveno kršitev pravil postopka, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter napačno uporabo materialnega prava. Hkrati zatrjuje tudi kršitve 14., 22. in 137. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS). Predlaga spremembo izpodbijanega dela sodbe in priglaša pritožbene stroške. V nadaljevanju v celoti povzema pritožbo, ki jo je 25. 8. 2023 vložila zoper sodbo, česar pa sodišče druge stopnje zaradi narave sprejete odločitve kot je obrazložena v nadaljevanju, podrobneje ne povzema.

3. Toženka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep je sklep o popravi, ki ga predsednik senata oziroma razpravljajoči sodnik izda, da popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodne odločbe z izvirnikom (prvi odstavek 328. člena ZPP).

6. Meje pritožbenega preizkusa, ko gre za pritožbo zoper popravni sklep, so zamejene na pravilnost uporabe 328. člena ZPP in nič drugega. Pritožba pa napačne uporabe 328. člena ZPP niti ne zatrjuje. Tako ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je prišlo pri odmeri tožničinih stroškov do računske pomote, saj je napačno seštelo skupaj priznane odvetniške stroške v višini 7.300 odv. točk, namesto (pravilno) 7.900 odv. točk, kar je vodilo v napačen seštevek pavšala priznanih materialnih stroškov, zneska z DDV ter zneska skupno priznanih pravdnih stroškov, ki po odpravi računske napake znašajo 6.057,95 EUR. Obsežne pritožbene navedbe s katerimi tožnica izpodbija stroškovno odločitev sodišča prve stopnje v III. točki izreka sodbe z dne 10. 7. 2023 za pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa, glede na pojasnjeno, niso pravno odločilne. Iz enakega razloga se sodišče druge stopnje ne opredeljuje do zatrjevanih kršitev 14., 22. in 137. člena Ustave RS, saj očitano ni v povezavi z izpodbijanim sklepom.

7. Glede na navedeno, pritožbene navedbe niso utemeljene in ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in kot pravilen in zakonit potrdilo popravni sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 163. člena ZPP).