Jedro

Ker je zasebni tožilec zaposlen kot namestnik javnega tožilca pri temeljnem tožilstvu, ki dela na območju temeljnega sodišča, ki je sprožilo spor o pristojnosti, je to tako tehtna okoliščina, da je v sporu o pristojnosti najbolj pomembno določiti prenos krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti.

Izrek

V sporu o pristojnosti, ki ga je sprožilo Temeljno sodišče v ..., enota v ... se po uradni dolžnosti določi za izvedbo kazenskega postopka zoper obd. zaradi kaznivih dejanj po 1. in 3. odstavku 107. člena in po 1. odstavku 106. člena KZ RS Temeljno sodišče v ...

Obrazložitev

Zasebni tožilec je dne 26.7.1993 vložil zasebno tožbo zoper obd. zaradi kaznivih dejanj po 1.in 3. odstavku 107. člena in po 1. odstavku 106. člena KZ RS. Zasebno tožbo je vložil pri Temeljnem sodišču v Z., ki pa se je s sklepom izreklo za nepristojno in po pravnomočnosti sklepa spis odstopilo Temeljnemu sodišču v X kot krajevno pristojnemu v nadaljnje obravnavanje. Svoj sklep je utemeljilo s tem, da iz opisa kaznivih dejanj izhaja, da naj bi obdolženec inkriminirano pismo pisal v kraju, kar sodi v območje Temeljnega sodišča v X, prav tako pa ima obdolženec svoje bivališče na območju tega sodišča, kakor tudi sam zasebni tožilec.

Temeljno sodišče v X, se s takšno razlago ni strinjalo ter je na podlagi 1. odstavka 37. člena ZKP sprožilo pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije spor o pristojnosti. Sprožitev spora je utemeljilo s tem, da naj bi bilo Temeljno sodišče v Z krajevno pristojno, ker je bilo pismo obdolženca odposlano na Javno tožilstvo Republike Slovenije, vsaj pri kaznivem dejanju razžalitve pa je možen tudi sklep, da je bilo storjeno tudi na Temeljnem sodišču v Y, kjer je zasebni tožilec prvič videl in prebral pisanje obdolženca, ki naj bi ga razžalilo. Poleg tega naj bi bila izbira za vložitev zasebne tožbe po 2. odstavku 26. člena ZKP na strani zasebnega tožilca, ki pa je v obravnavani zadevi svojo očitno izraženo voljo izrazil z vložitvijo zasebne tožbe pri Temeljnem sodišču v Z. V zvezi s tem je potrebno kot odločilno upoštevati tudi, pri katerem sodišču je bila najprej zahtevana uvedba postopka.

V obravnavani zadevi Vrhovno sodišče ni moglo mimo okoliščine, ki jo omenja tudi Temeljno sodišče v X, da je namreč zasebni tožilec zaposlen kot namestnik javnega tožilca pri Temeljnem javnem tožilstvu v X, kar je tako tehtna okoliščina, da vodenje postopka pri Temeljnem sodišču v X ne bi bilo primerno. Vrhovno sodišče je zato ocenilo, da je v sporu o pristojnosti najbolj primerno določiti prenos krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti, kar omogoča določilo 5. odstavka 38. člena ZKP. Okoliščina, da je zasebni tožilec kot namestnik javnega tožilca v X v tej funkciji zastopal javno tožilstvo pred Temeljnim sodiščem v X, je nedvomno tehten razlog iz 1. odstavka 35. člena ZKP za prenos krajevne pristojnosti. Glede na stalno bivališče zasebnega tožilca in obd. je najbolj ekonomično, da se izvedba omenjenega kazenskega postopka prepusti Temeljnemu sodišču v Y , ki bo najbližje tudi v primeru, če bodo kot priče predlagane osebe, ki so navedene v opisu kaznivih dejanj v zasebni tožbi. Prav iz tega razloga je vrhovno sodišče za nadaljnjo izvedbo postopka v skladu z določbami 5. odstavka 38. člena in 1. odstavka 35. člena ZKP po uradni dolžnosti določilo Temeljno sodišče v Y.