Jedro

V primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine mora upravnik glede na ugovor dolžnika obrazložiti višino vtoževanega zneska. Za utemeljenost terjatve ne zadostuje priložitev večjega števila listin.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani tudi v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo. V posledici take odločitve je tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožencu v znesku 18,78 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi stroškovno njenemu zahtevku, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožeča stranka navaja, da ne drži ugotovitev sodišča, da njen zahtevek ni substanciran, saj iz knjigovodskih evidenc izhaja, kateri stroški so vtoževani. V pripravljalni vlogi je tožeča stranka navedla tudi podlago, da je iz lastnih sredstev zalagala in plačala storitve dobavitelju. V nadaljevanju pritožbe tožeča stranka navaja kaj predstavljajo zneski, ki jih vtožuje in koliko odpade na toženca in so protispisni zaključki sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni specificirala terjatve.

Pritožba ni utemeljena.

V konkretnem primeru gre za spor majhne vrednosti in se sme sodba sodišča prve stopnje izpodbijati le zaradi absolutnih bistvenih kršitev postopka iz drugega odstavka člena 339 ZPP in zmotne uporabe materialnega prava.

Tožeča stranka od toženca vtožuje stroške upravljanja. Postopek se je začel na podlagi izvršbe na podlagi verodostojne listine. Po ugovoru toženca bi morala tožeča stranka obrazložiti višino vtoževanega zneska tako, da bi navedla, koliko obratovalnih stroškov v spornem obdobju odpade na celoten objekt, kjer je toženčevo stanovanje in koliko ter po kakšnem ključu odpade na toženca in za ta obračun predložiti ustrezne dokaze. Naloga sodišča ni, da pregleduje predložene listine in samo ugotavlja kaj in koliko vtožuje tožeča stranka, temveč je dolžnost tožeče stranke glede na dokazno breme, da dokaže in obrazloži vtoževano terjatev. Ker tožeča stranka ni postopala na tak način je sodišče prve stopnje po pravilu o dokaznem bremenu pravilno materialnopravno odločilo, ko je zavrnilo zahtevek, saj tudi po oceni pritožbenega sodišča tožeča stranka ni obrazložila in dokazala svoje terjatve do toženca. Sodišče ni računovodski servis, da bi na podlagi trditev tožeče stranke in predloženih listin ugotavljalo višino vtoževanega zneska, temveč je kot že omenjeno to naloga tožeče stranke in so zaradi tega neutemeljene pritožbene trditve o protispisnih ugotovitvah sodišča prve stopnje.

Glede na navedeno je bilo treba pritožbo tožeče stranke zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (člen 353 ZPP).