Jedro

Sodišče druge stopnje mora v razlogih sodbe jasno navesti, koliko znašajo potrebe obeh otrok. Šele potem bo mogoče sodbo preizkusiti.

Izrek

Pritožbama se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženec dolžan plačevati za mladoletna sinova M. Š., roj. 21.10.1986, in K. Š., roj. 23.1.1988, namesto preživnine, določene s sodbo Temeljnega sodišča v Kranju, Enote v Radovljici, opr. št. P 375/89, z dne 9.1.1990, ki je bila nazadnje zvišana z obvestilom CSD Radovljica o uskladitvi preživnine št. 567-109/86 z dne 7.4.1999 na znesek 5.644,80 SIT mesečno za enega otroka, od 4.2.2000 dalje zvišano preživnino po 10.000,00 SIT mesečno za vsakega otroka na roke zakoniti zastopnici mladoletnega M. in K. Š., materi B. Š. in sicer do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke v 15 dneh, v bodoče zapadajoče obroke pa do 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega preživninskega obroka dalje do plačila, vse pod izvršbo. Kar je zahtevala tožeča stranka več ali drugače, je zavrnilo. Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 6.008,30 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 27.6.2000 dalje do plačila, vse pod izvršbo. Zoper to sodbo sta se pritožili obe pravdni stranki. Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče premalo upoštevalo dejstvo, da toženec živi na kmetiji svojih staršev, zaradi česar so njegovi življenjski stroški minimalni, poleg tega pa mu finančno pomagata še sestra in mati. Na drugi strani pa zakonita zastopnica tožnikov sama v celoti finančno skrbi za gospodinjstvo in mora tudi vse stroške za bivanje in prehrano treh ljudi plačati z denarjem. Sodišče prav tako ni ugotavljalo, kolikšen zaslužek tožencu prinese delo na kmetiji. Po mnenju tožeče stranke toženec kot plačilo ali nagrado za pomoč na kmečkem posestvu dobi vsaj 20.000,00 SIT mesečno, kar mu skupaj s socialno podporo, ki jo prejema, ob dejstvu, da nima stroškov s prehrano in bivanjem, nedvomno zadošča za primerno življenje. Sodišče je za vsakega otroka prisodilo preživnino v znesku 10.000,00 SIT, čeprav je ugotovilo, da stroški posameznega tožnika znašajo med 40.000,00 SIT in 58.000,00 SIT mesečno. Toženec bi lahko svojim otrokom pomagal tudi na drugačen način, na primer jim dal kakšne pridelke ali les za opremo sobe. Sodišče je pri odločanju tudi premalo upoštevalo sicer pravilno ugotovljene okoliščine v zvezi s toženčevo brezposelnostjo. Sodišče bi kot odločilno moralo upoštevati predvsem okoliščino, ali je preživninski zavezanec za delo sposoben in kakšne so njegove možnosti zaposlitve ter preživnino določiti glede na vse, eventualno tudi potencialne finančne vire tožene stranke. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa to sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Na pritožbo tožeče stranke je odgovoril toženec, ki v odgovoru smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno. Toženec v svoji pritožbi navaja, da nima nobenega premoženja. Živi v lastnem gospodinjstvu in ne, kot ugotavlja sodišče, na kmetiji svojih staršev. Odkar je ločen od tožnice, lastnica kmetije navaja, da nima kaj terjati od kmetije, saj je prihodek kmetije tako majhen, da komaj zmore plačati položnice. Tožnica je v boljšem finančnem položaju kot on. Nadalje navaja, da je predložil tudi zdravniško spričevalo o poškodbi hrbtenice iz leta 1987. Stanje hrbtenice se je z leti poslabšalo, zato mu je težko najti zaposlitev. Pritožbi sta utemeljeni. Po 5. odstavku 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) sme sodišče po predlogu prizadetega zvišati s pravnomočno odločbo določeno preživnino, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena. Tožeča stranka je v tožbi kot eno od spremenjenih okoliščin opredeljeno navedla potrebe obeh mladoletnih otrok, ki so se od določitve preživnine s pravnomočno sodbo povečale. Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe navedlo, da v celoti sledi potrebam, ki jih je zakonita zastopnica obeh otrok ocenila na 58.000,00 SIT mesečno za vsakega otroka, saj niso pretirane in so realne ter se navezujejo na dejavnosti, s kakršnimi se običajno ukvarjajo otroci tožnikovih let. Tožnika pa sta v spis vložila tudi kopijo računov, iz katerih vse to izhaja. Nato pa je sodišče prve stopnje ocenilo, da so stroški za vsakega otroka približno 40.000,00 SIT in navedlo posamezne stroške za oba otroka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so si razlogi v sodbi sodišča prve stopnje o tem, kolikšne so potrebe obeh mladoletnih otrok, med seboj v nasprotju. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe namreč ni mogoče ugotoviti, ali je sodišče potrebe obeh otrok ocenilo na 58.000,00 SIT ali na 40.000,00 SIT mesečno. Zato sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), na katero pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP pazi tudi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbama obeh pravdnih strank ugodilo, na podlagi določbe 1. odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje oceni, kakšne so potrebe vsakega od obeh mladoletnih tožnikov. Pri tem mora sodišče prve stopnje zavzeti stališče do tistih potreb, ki jih tožeča stranka navaja. Nato pa naj v razlogih sodbe jasno navede, v kakšni višini jih je ugotovilo. Šele takrat bo mogoče sodbo sodišča prve stopnje preizkusiti tudi glede tega, ali je sodišče pravilno porazdelilo preživninske obveznosti med oba od staršev glede na njune zmožnosti. Glede zmožnosti toženca je dejansko stanje ostalo delno nepopolno ugotovljeno, kar pravilno poudarjata obe pritožbi. Sodišče prve stopnje naj tako v nadaljnjem postopku ugotovi, kolikšne stroške ima toženec v zvezi z lastnim preživljanjem, prav tako pa tudi, kolikšni so njegovi prihodki zaradi njegovega dela na kmetiji ter finančna pomoč mame in sestre, na kar opozarja pritožba tožeče stranke. Odločitev o stroških pritožbenega postopka, ki jih je priglasila tožeča stranka, temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.