Jedro

V zadevi ni sporno, da tožnika za gradnjo spornega zimskega vrta nimata gradbenega dovoljenja. Poleg tega zimski vrt kot objekt ni naštet med enostavnimi objekti v 13. in naslednjih členih Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost. Glede na navedeno so bili v zadevi pravilno izrečeni inšpekcijski ukrepi zaradi nelegalne gradnje. Na odločitev pa ne morejo vplivati razlogi, zaradi katerih je bila zavrnjena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo zimskega vrta, posledično pa je neutemeljen tudi na tej podlagi zatrjevani očitek o nesorazmernosti izrečenega ukrepa.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožnikoma izrekla inšpekcijske ukrepe zaradi nelegalne gradnje zimskega vrta ob zahodni strani poslovnega objekta A., na zemljišču parc. št. 1244/80 in 1244/182 k.o. …. Naložila jima je, da takoj po vročitvi odločbe ustavita njegovo gradnjo (1. točka izreka) in ga v roku enega meseca odstranita ter vzpostavita zemljišče v prejšnje stanje (2. točka), sicer se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah (4. točka). Na podlagi 158. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) so bile za objekt izrečene prepovedi (3. točka), navedeno, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (5. točka), da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka) in da se s to odločbo nadomesti prejšnja odločba istega organa št. 06122-2777/2010/20-4207 z dne 21. 9. 2011 (7. točka).

Iz uvoda odločbe je razvidno, da je bila izdana na podlagi pooblastila iz 243. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), iz obrazložitve pa, da je gradbeni inšpektor po vloženi pritožbi inšpekcijske zavezanka B. d.o.o. zoper prvo odločbo z dne 21. 9. 2011 dopolnil postopek in ugotovil, da sta inšpekcijska zavezanca tožnika kot lastnika zemljišča, kjer se nahaja sporni objekt. V postopku je bilo še ugotovljeno, da je Upravna enota Domžale z odločbo z dne 24. 11. 2010 zavrnila zahtevo prvega tožnika za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta – zimskega vrta na omenjenih zemljiščih v k.o. …. Ker gre za nelegalno gradnjo, je treba izreči inšpekcijske ukrepe na podlagi 152. člena ZGO-1. Upravni organ druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnil in med drugim navedel, da razlogi, zakaj inšpekcijski zavezanec ni pridobil gradbenega dovoljenja, za konkretni postopek niso relevantni, ker gre za ločena postopka.

Tožnika se s tako odločitvijo ne strinjata in v tožbi navajata, da je bila izdaja gradbenega dovoljenja res zavrnjena, vendar pa je upravni organ pri tem nepravilno uporabil predpise, česar tedaj nista vedela. Pojasnjujeta omenjeno nepravilnost in to, da sta želela vložiti vlogo po novem predpisu, to je na podlagi Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Trzin – izvedbeni del (v nadaljevanju OPN), ki pa je v 108. členu nejasen. Zaradi tega je bila na občino Trzin dana pobuda za spremembo OPN, ki se tudi dejansko pripravlja. Glede na navedeno je ukrep o odstranitvi objekta nesorazmeren. Zato bi jima moral inšpekcijski organ naložiti pridobitev gradbenega dovoljenja in šele če tega ne bi storila, odstranitev objekta. Ne strinjata se s stališčem pritožbenega organa o nerelevantnosti razlogov, zaradi katerih nista pridobila gradbenega dovoljenja, pri čemer se sklicujeta na 7. člen ZUP. Predlagata, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Toženka v odgovoru na tožbo zavrača tožbene očitke in meni, da je bil inšpekcijski ukrep na podlagi 152. člena ZGO-1 izrečen zakonito.

Tožba ni utemeljena.

Gradnja novega objekta se lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. člena ZGO-1). Če se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja, gre za nelegalno gradnjo (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna (152. člen ZGO-1).

Iz navedenih zakonskih določb, ki so podlaga za ukrepanje gradbenega inšpektorja v primeru nelegalne gradnje, izhaja, da se v tem postopku ugotavlja le, ali ima investitor za objekt, ki ga gradi oziroma ga je zgradil, pridobljeno gradbeno dovoljenje, oziroma ali so podane okoliščine, v katerih ZGO-1 dopušča gradnjo brez gradbenega dovoljenja – konkretno v primeru enostavnega objekta (prvi odstavek 3. a člena ZGO-1).

V zadevi ni sporno, da tožnika za gradnjo spornega zimskega vrta nimata gradbenega dovoljenja. Poleg tega zimski vrt kot objekt ni naštet med enostavnimi objekti v 13. in naslednjih členih Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost. Glede na navedeno so bili v zadevi pravilno izrečeni inšpekcijski ukrepi zaradi nelegalne gradnje.

Na odločitev ne morejo vplivati razlogi, zaradi katerih je bila zavrnjena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo zimskega vrta, posledično pa je neutemeljen tudi na tej podlagi zatrjevani očitek o nesorazmernosti izrečenega ukrepa. Dejstvo je, da sta tožnika gradila brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja, kar je pravno pomembno za ta postopek, medtem ko so morebitne nepravilnosti v postopku odločanja za izdajo gradbenega dovoljenja predmet presoje v okviru tam vloženih pravnih sredstev, ne pa predmet presoje v inšpekcijskem postopku. Tudi če bi bili v zadevi izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ki pa ne bi bilo izdano, se zavezanec na to v inšpekcijskem postopku ne bi mogel uspešno sklicevati, saj je s svojim ravnanjem, ko je gradil pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, kršil obveznost iz omenjene določbe 3. člena ZGO-1. Neutemeljeno pa je tudi tožbeno stališče, da bi moral gradbeni inšpektor tožnika najprej napotiti na pridobitev gradbenega dovoljenja. ZGO-1 namreč v primeru nelegalne gradnje ne predvideva drugih ukrepov kot tistih, določenih v 152. členu. Gradbeni inšpektor torej nima pooblastil za izrek drugačnega inšpekcijskega ukrepa. ZGO-1 le v primeru neskladne gradnje, to je gradnje v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem oziroma z njegovimi pogoji, v prvem odstavku 153. člena ZGO-1 določa, da se inšpekcijskemu zavezancu naloži ustavitev gradnje do pridobitve spremenjenega gradbenega dovoljenja. Iz navedenega izhaja, da je že zakonodajalec opravil presojo sorazmernosti, in sicer med težo kršitve zakonskih obveznosti investitorjev pri gradnji objektov na eni strani in vsebino ukrepov, ki jih je gradbeni inšpektor dolžan izreči, na drugi strani.

Ker na odločitev o zadevi ne morejo vplivati niti ostale tožbene navedbe, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).