Jedro

Čeprav pritožnici delno utemeljeno očitata sodišču druge stopnje neuporabo reformatoričnih pooblastil iz 355. člena ZPP, Vrhovno sodišče sodi, da z razveljavitvijo izpodbijanega sklepa zgolj v delu, kolikor se nanaša na II. točko izreka sodbe prve stopnje, ne bi doseglo namena, zaradi katerega je pravno sredstvo iz 357.a člena ZPP predvideno, ampak bi se dosegel celo nasproten rezultat, kot pa ga to pravno sredstvo zasleduje. Z vrnitvijo zadeve pritožbenemu sodišču, da samo odloči o zahtevku za ugotovitev ničnosti oporoke, o zadevi ne bi bilo dokončno rešeno, ob še odprti odločitvi o podrejenem zahtevku za izpodbijanje oporoke in siceršnji razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje glede veljavnosti drugih pravnih poslov pa bi se postopek še podaljšal in s tem tudi po nepotrebnem poseglo v pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča druge stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik je sin pokojnega A. A. iz njegove prve zakonske zveze. A. A. je v februarju 2017 hudo zbolel,1 zaradi česar se je predčasno vrnil z dopusta v tujini in bil takoj hospitaliziran. V bolnici je 22. 2. 2017 in 23. 2. 2017 pred notarko v notarskem zapisu napravil oporoko in sklenil več pravnih poslov, s katerimi je razpolagal s svojim premoženjem v korist žene (prve toženke) in hčerke iz druge zakonske zveze (druge toženke). Približno pol leta kasneje je umrl. 2. Tožnik je bil, ker je bil zaradi pravnih poslov izključen iz dedovanja, s sklepom zapuščinskega sodišča napoten na pravdo. Zoper toženki je vložil tožbo, s katero je primarno zahteval ugotovitev ničnosti notarskih zapisov oporoke, sporazuma o določitvi in delitvi dela skupnega premoženja med zakoncema in pogodbe o prenosu poslovnega deleža v družbi B., d. o. o. (sklenjene s prvo toženko), pogodbe o odsvojitvi in brezplačnem prenosu poslovnega deleža v družbi B., d. o. o. (sklenjene z drugo toženko) in sporazuma o določitvi deležev in delitvi skupnega nepremičnega premoženja med zakoncema. Podrejeno je zahteval razveljavitev teh pravnih poslov. Nadalje je zahteval, da se v sodnem/poslovnem registru in zemljiški knjigi ugotovi neveljavnost vpisov na podlagi teh pravnih poslov in vzpostavi prejšnje stanje imetništva poslovnih deležev in prejšnje zemljiškoknjižno stanje.

3. Sodišče prve stopnje je s sklepom določilo vrednost spornega predmeta po posameznih zahtevkih, s sodbo pa ugodilo primarnim zahtevkom. Na podlagi mnenj izvedencev je zaključilo, da pokojni ni bil sposoben oblikovati prave volje, saj ni bil sposoben razumeti pomena in posledic svojih izjav. Obrazložilo je, da se načeloma veljavnost oporoke izpodbija na podlagi 61. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), vendar pa sme zainteresirana oseba oporoko izpodbijati tudi z ugotovitvenim zahtevkom po splošnih predpisih o ničnosti pogodb, ki so vsebovani v Obligacijskem zakoniku.

4. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženk ugodilo, sodbo prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Razlago sodišča prve stopnje, da lahko tožnik veljavnost oporoke izpodbija tudi z ugotovitvenim zahtevkom po splošnih predpisih o ničnosti pogodb, čeprav zatrjuje dejstva, ki se podrejajo predpostavki iz 61. člena ZD, je označilo za zmotno. Sodišče bi moralo odločiti o podrejenem zahtevku, ki pa ima še druge materialnopravne postavke, ki jih sodišče prve stopnje ni presojalo, zato je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pritožbi je ugodilo tudi zoper preostali del odločitve, ker je presodilo, da je v tem delu dokazna ocena neustrezna v tolikšni meri, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj so nekateri dokazi iz nje neutemeljeno izostali, vse dokaze pa je treba ponovno dokazno oceniti po metodologiji iz 8. člena ZPP. Vse ugotovljene pomanjkljivosti so po presoji sodišča druge stopnje takšne narave, da jih samo ne sme odpravljati na eni stopnji sojenja, saj bi imele za posledico ugotavljanje odločilnih dejstev (konkreten dejanski stan) in njihovo podrejanje materialnemu pravu ter izrekanju pravne posledice.

5. Zoper sklep sta se toženki pravočasno pritožili. Navajata, da bi moralo sodišče druge stopnje v skladu s svojimi reformatoričnimi pooblastili primarni tožbeni zahtevek pod točko I. (ugotovitev ničnosti notarskega zapisa oporoke) zavrniti, ker tožnica ni izkazala predpostavk oziroma okoliščin, ki bi dovoljevale postavitev ugotovitvenega zahtevka po splošnih pravilih civilnega prava. Zaradi nesklepčnosti pa bi moralo zavrniti tudi primarni zahtevek za ugotovitev ničnosti notarskih zapisov o drugih sklenjenih poslih, saj bi tudi v tem delu morala tožnica zahtevati njihovo razveljavitev. Sodišče druge stopnje tako zmotno ni uporabilo svojih reformatoričnih pooblastil. Zato predlagata, naj Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču druge stopnje.

6. Na vročeno pritožbo je tožnica odgovorila, da je postavila tako primarne kot podrejene zahtevke in da bi sodišče druge stopnje, če bi zavrnilo zahtevke, zaobšlo izvedensko mnenje. Čeprav se tudi tožnica ne strinja z odločitvijo sodišča druge stopnje, pa ni dopustno, da bi samo zavrnilo tožbene zahtevke. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbo zavrne.

7. Pritožba ni utemeljena.

8. Cilj pravnega sredstva pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje je zagotoviti učinkovito uresničevanje pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ta cilj bi bil lahko ogrožen v primerih, ko sodišče druge stopnje ne bi odločilo dokončno o zadevi, čeprav bi glede na okoliščine primera to lahko storilo, ne da bi bile kršene druge pravice pravdnih strank (zlasti pravica do pritožbe). S tem je zakonodajalec želel doseči, da bi bilo čim več zadev meritorno in dokončno rešenih pred višjim sodiščem v pritožbenem postopku. Razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje naj bi bila zato mogoča le izjemoma.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča tako izjemo pomeni tudi položaj, ko pritožbeno sodišče pravilnosti stališč glede večjega števila materialnopravnih, procesnopravnih in dejanskih vprašanj sploh ne more preizkušati, ker je v prvostopenjski sodbi opredelitev do njih popolnoma izostala, zato bi se skorajda v celoti postavilo v vlogo prvostopenjskega sodišča, kar bi pomenilo kršitev pravice do dvostopenjskega sojenja.2 Tako bi bilo tudi v tem primeru glede odločitve o podrejenem zahtevku pod točko II. (razveljavitev oporoke), ki pred sodiščem prve stopnje še sploh ni bil obravnavan, glede odločitve o ostalih zahtevkih pa glede na po stališču sodišča druge stopnje3 izrazito pomanjkljivo dokazno oceno pri ugotavljanju odločilnega dejstva v zadevi. Tako ni izključeno, da bo treba v ponovljenem postopku angažirati novega izvedenca in se kompleksno opredeljevati do vprašanj, ki pomenijo zaključeno pravno celoto.

10. Pravilnosti stališč pritožnic je sicer mogoče pritrditi v delu, v katerem izpodbijata razveljavitev odločitve sodišča prve stopnje pod točko II. (ugotovitev ničnosti notarskega zapisa oporoke). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da uveljavljeni ugotovitveni zahtevek po materialnem pravu ni utemeljen; utemeljen bi bil lahko le podrejeno postavljeni oblikovalni zahtevek. Čeprav v tem delu pritožnici utemeljeno očitata sodišču druge stopnje neuporabo reformatoričnih pooblastil iz 355. člena ZPP, pa Vrhovno sodišče sodi, da z razveljavitvijo izpodbijanega sklepa zgolj v delu, kolikor se nanaša na II. točko izreka sodbe prve stopnje, ne bi doseglo namena, zaradi katerega je pravno sredstvo iz 357.a člena ZPP predvideno (glej 8. točko obrazložitve), ampak bi se dosegel celo nasproten rezultat, kot pa ga to pravno sredstvo zasleduje. Z vrnitvijo zadeve pritožbenemu sodišču, da samo odloči o zahtevku za ugotovitev ničnosti oporoke, o zadevi ne bi bilo dokončno rešeno, ob še odprti odločitvi o podrejenem zahtevku za izpodbijanje oporoke in siceršnji razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje glede veljavnosti drugih pravnih poslov pa bi se postopek še podaljšal in s tem tudi po nepotrebnem poseglo v pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

11. Vrhovno sodišče tako ocenjuje, da pritožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

12. Ker je prvostopenjska odločitev razveljavljena in zadeva vrnjena temu sodišču v novo sojenje, je Vrhovno sodišče odločilo, da bo o pritožbenih stroških odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

1 Postavljena je bila diagnoza glioblastom multiforme (agresivna oblika možganskega tumorja). 2 Tako tudi Cp 13/2022. 3 Pri tem Vrhovno sodišče opozarja, da v postopku po 357.a členu ZPP ni mogoče vsebinsko presojati, ali je pritožbeno sodišče pravilno presodilo obstoj kršitev, ki so mu narekovala razveljavitev sodbe prve stopnje, ampak mora izhajati iz predpostavke, da so te kršitve res podane.