Jedro

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je prvostopenjski upravni organ pogoje iz tretjega odstavka 26.g člena ZNSVS vezal na tožnika, drugostopenjski organ pa jih je vezal na tožnikovo partnerko. Oba organa sta torej presojala izpolnjevanje navedenih pogojev na način, da bi jih (zaključek študija in sklenitev najemne pogodbe v določenem časovnem obdobju) moral izpolnjevati isti roditelj. Po presoji sodišča pa takšno stališče ni pravilno. Izpolnjevanje pogojev, ki jih določa ZNSVS v 26.g členu, je treba presojati z vidika družine kot celote.

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklep Stanovanjskega sklada Republike Slovenije št. U56033/2010 z dne 29. 12. 2010 odpravi in zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350,00 EUR v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Stanovanjski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad) kot neustrezno zavrnil vlogo tožnika za odobritev subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja in subvencioniranje tržnega najema po javnem pozivu za leto 2010 (1. točka izreka). Iz 2. točke izreka pa izhaja, da stroškov postopka ni.

Iz obrazložitve je razvidno, da je Sklad izdal izpodbijani sklep na podlagi sklepa Nadzornega sveta Sklada z dne 26. 3. 2010 ter med drugim na podlagi 26.a člena Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijam mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja (Uradni list RS, št. 96/2007 – ZNSVS-UPB2, v nadaljevanju ZNSVS), 14. člena Splošnih pogojev poslovanja Sklada (Uradni list RS št. 119/00 in 28/01), Pravilnika o podrobnejših pogojih, merilih in postopku za dodelitev subvencij mladim družinam za najem tržnih stanovanj (Uradni list RS, št. 66/07, v nadaljevanju Pravilnik) ter tožnikove vloge za dodelitev subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja po Javnem pozivu za dodelitev subvencij mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja in subvencioniranje tržnega najema stanovanj za leto 2010, objavljen v Uradnem listu RS, št. 34/2010 z dne 30. 4. 2010 (v nadaljevanju: Javni poziv). Tožnik je zaprosil za dodelitev subvencije za člane mlade družine in sicer: sebe, A.A. in B.B. Po preučitvi vloge in priloženih listin je ugotovljeno, da je vloga tožnika sicer popolna, saj vsebuje vse obvezne priloge iz Javnega poziva, vendar iz vsebine priložene dokumentacije izhaja, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja in subvencioniranja tržnega najema po Javnem pozivu, saj ne izpolnjuje pogoja iz 26.g člena ZNSVS. Ta določa, da je do subvencioniranja najema upravičena mlada družina, ki si po uspešno zaključenem študiju vsaj enega od staršev rešuje stanovanjsko vprašanje z najemom tržnega stanovanja, pri čemer ta roditelj v koledarskem letu javnega poziva ne doseže starosti 28 let, v primeru uspešno zaključenega doktorskega študijskega programa pa se starostna meja podaljša za dve leti. Subvencija pripada mladi družini iz prejšnjega odstavka, če izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 26.a člena in iz 26.b člena tega zakona. Subvencija se prizna največ v višini razlike med najemnino, kakršna bi za najeto stanovanje znašala po predpisih, ki urejajo neprofitne najemnine, in priznano tržno najemnino za primerno stanovanje, kar dokazuje prosilec z najemno pogodbo, sklenjeno pred zaključkom študija ali najkasneje v roku 90 dni po uspešno zaključenem študiju. V ugotovitvenem postopku je bilo ugotovljeno, da najemna pogodba ni sklenjena pred zaključkom študija oziroma v roku 90 dni od zaključka študija prosilca.

Ministrstvo za okolje in prostor kot pritožbeni organ se z odločitvijo Sklada strinja, pritožbene navedbe tožnika pa zavrača. Iz spisne dokumentacije izhaja, da je tožnik k vlogi za dodelitev subvencije mladim družinam priložil najemno pogodbo z dne 30. 3. 2010 za najem dvosobnega stanovanja velikosti 53,00 m2 za najemnino v višini 370,00 EUR, ki jo je sklenil tožnik kot najemnik, ter fotokopijo diplome Fakultete za družbene vede, Univerze v Ljubljani, z dne 19. 3. 2010, naslovljeno na A.A., rojeno ... 1986, s katero je 24. 9. 2009 zaključila univerzitetni program prve stopnje. K pritožbi je tožnik predložil še potrdilo, da je uspešno zaključil študij na fakulteti za družbene vede, Univerze v Ljubljani, z dne 21. 9. 2010. Drugostopenjski organ ugotavlja, da je v času podaje vloge in do zaključka javnega poziva, to je do dne 23. 5. 2010 izpolnjevala pogoj glede zaključka študija A.A., tožnikova partnerka, ki je 24. 9. 2009 diplomirala na Fakulteti za družbene vede. Ker je samo ona izpolnjevala pogoj glede zaključka študija, se nanjo veže pogoj glede sklenitve najemne pogodbe, ki mora biti sklenjena pred zaključkom študija ali najkasneje v roku 90 dni po uspešno zaključenem študiju, kot določa 26. g člen ZNSVS. Predložena najemna pogodba je sklenjena 30. 3. 2010, kar je več kot 90 dni po zaključku študija in ni v skladu z določbo 26.g člena ZNSVS, zato tožnikova mlada družina ne izpolnjuje pogoja za subvencioniranje tržne najemnine po Javnem pozivu za leto 2010. Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in jo v tožbi izpodbija iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in spremembe, v nadaljevanju ZUS-1). Tožnik izpodbija odločitev, po kateri ne izpolnjuje pogojev za dodelitev subvencije. Pogoji za dodelitev subvencije so bili: status mlade družine, ki ni sporen; nižji dohodki od določenega cenzusa, ki niso sporni; sporen pa je pogoj, da si po uspešno zaključenem študiju vsaj enega od staršev družina rešuje stanovanjsko vprašanje z najemom tržnega stanovanja, pri čemer ta roditelj v letu 2009 ne doseže starosti 28 let. Tožnik citira 26.g člen ZNSVS. Pogoji, pod katerimi je mlada družina upravičena do subvencioniranja najemnine, so določeni le v prvem odstavku 26.g člena ZNSVS, ki določa, da je do subvencioniranja najema upravičena mlada družina, ki si po uspešno zaključenem študiju vsaj enega od staršev rešuje stanovanjsko vprašanje z najemom tržnega stanovanja, pri čemer ta roditelj v koledarskem letu javnega poziva ne doseže starosti 28 let, v primeru uspešno zaključenega doktorskega študijskega programa pa se starostna meja podaljša za dve leti. Tožnikova družina izpolnjuje vse pogoje za subvencioniranje najema iz prvega odstavka 26.g člena ZNSVS. Tožnikova družina ustreza definiciji mlade družine in prvič rešuje stanovanjsko vprašanje z najemom tržnega stanovanja. Tožnik je uspešno (dne 21. 9. 2010) zaključil študij, prav tako (dne 24. 9. 2009) njegova partnerka, ki s 1. 10. 2009 nadaljuje študij na magistrski stopnji. Ne tožnik in ne njegova partnerka nista v koledarskem letu javnega poziva (2010) dosegla starosti 28 let. Tožnik dodaja, da iz zakonske določbe ne izhaja, da mora prosilec izpolnjevati pogoje, zadostuje, da pogoje izpolnjuje eden od staršev. Drugačna razlaga bi bila nedopustna z vidika namena zakona, to je omogočiti subvencijo mladi družini.

Sklad je zavrnitev vloge utemeljil z določbo tretjega odstavka 26.g člena ZNSVS, ki jo je uporabil zmotno. Po zaključku Sklada bi moral prosilec predložiti najemno pogodbo, sklenjeno pred zaključkom študija oziroma v roku 90 dni od zaključka študija prosilca. Ni sporno, da je tožnik predložil najemno pogodbo, sklenjeno 30. 3. 2010. Izpodbijani sklep ne vsebuje dejstev in razlogov iz tretjega odstavka navedenega člena, to je glede datuma sklenitve najemne pogodbe in zaključku študija, zaradi česar gre za bistveno kršitev določb upravnega postopka in ga ni mogoče preizkusiti. Stališče Sklada pa je zmotno tudi zato, ker je vezal sklenitev najemne pogodbe (le) na študij prosilca. Za takšno uporabo materialnega prava ni nobene podlage, saj se materialni pogoji presojajo glede na celotno družino, zato se mora presojati tudi pogoj sklenjene najemne pogodbe z vidika celotne družine in ne le prosilca. Temu pogoju je tožnik s sklenjeno najemno pogodbo zadostil. Iz izpodbijanega sklepa zaradi pomanjkanja razlogov ni jasno, zakaj je bila vloga zavrnjena. Kljub temu tožnik uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, ker tretji odstavek 26.g člena ZNSVS ne določa pogoja za pridobitev subvencije, saj se le-ta nanaša le na višino subvencije. Pogoje za pridobitev subvencije določa le prvi odstavek 26.g člena ZNSVS.

Drugostopenjski organ pa je očitno zavrnil pritožbo iz drugih razlogov, kot jo je zavrnil Sklad kot prvostopenjski organ. Sklad je štel, da bi tožnik kot prosilec moral predložiti pogodbo glede na čas zaključka tožnikovega študija, drugostopenjski organ pa je pogoje presojal glede na zaključek študija tožnikove partnerke. Ne glede na vse navedeno pa je bistveno, da datum sklenitve najemne pogodbe ni pomemben z vidika upravičenosti do subvencioniranja do najemnine, ampak le z vidika višine najemnine. Izpodbijani sklep je zmoten, ker je Sklad zmotno tolmačil, da se čas sklenitve pogodbe presoja le glede na študij prosilca. Tudi če bi bilo temu slediti, je ugotoviti, da je tudi tožnik zaključil študij in je bila najemna pogodba sklenjena pred zaključkom njegovega študija. Po razlagi obeh organov je mlada tožnikova družina izpadla iz kroga prosilcev, čeprav sta oba roditelja zaključila študij oziroma ga tožnikova partnerka še nadaljuje, čeprav izpolnjujeta pogoje glede starosti in prvič rešujeta stanovanjsko vprašanje z najemom tržnega stanovanja. Po razlagi obeh organov bi morala mlada družina biti pozorna kdaj sklepa najemno pogodbo. Tožnik se sklicuje tudi na Pravno mnenje Inštituta za primerjalno pravo Pravne fakultete Ljubljana. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne Skladu v ponoven postopek, podrejeno pa, da izpodbijani sklep in odločbo drugostopenjskega organa odpravi in odloči o vlogi tožnika tako, da ji ugodi. V vsakem primeru pa naloži toženi stranki plačilo stroškov tega postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijanem sklepu iz razlogov, ki so razvidni iz obrazložitve navedenega sklepa in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena.

V konkretni zadevi je sporno ali je Sklad postopal pravilno, ko je zavrnil vlogo tožnika za odobritev subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja in subvencioniranje tržnega najema po Javnem pozivu za leto 2010. Pogoji za pridobitev subvencije najema za mlade družine so določeni v 26.g členu ZNSVS, ki določa: Do subvencioniranja najema je upravičena mlada družina, ki si po uspešno zaključenem študiju vsaj enega od staršev rešuje stanovanjsko vprašanje z najemom tržnega stanovanja, pri čemer ta roditelj v koledarskem letu javnega poziva ne doseže starosti 28 let, v primeru uspešno zaključenega doktorskega študijskega programa, pa se starostna meja podaljša za dve leti (prvi odstavek). Subvencija pripada mladi družini iz prejšnjega odstavka, če izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 26.a člena in iz 26.b člena tega zakona (drugi odstavek). Subvencija se prizna največ v višini razlike med najemnino, kakršna bi za najeto stanovanje znašala po predpisih, ki urejajo neprofitne najemnine, in priznano tržno najemnino za primerno stanovanje, kar dokazuje prosilec z najemno pogodbo, sklenjeno pred zaključkom študija ali najkasneje v roku 90 dni po uspešno zaključenem študiju (tretji odstavek). Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožnikova vloga zavrnjena iz razloga, ker najemna pogodba ni sklenjena pred zaključkom študija oziroma v roku 90 dni od zaključka študija prosilca.

Po mnenju sodišča so utemeljeni tožbeni ugovori, da določba tretjega odstavka 26.g člena ZNSVS o datumu sklenitve pogodbe ni pogoj za upravičenost do subvencioniranja tržnega najema. Pogoji so določeni v prvem odstavku 26.g člena ZNSVS, rok za sklenitev pogodbe pa v tretjem odstavku, ki ureja način dokazovanja višine tržne najemnine za potrebe določanja višine subvencije. Glede na to, da lahko prosilec dokazuje višino tržne najemnine za primerno stanovanje samo s pogodbo, ki je bila sklenjena pred zaključkom študija ali najkasneje v 90 dneh po uspešno zaključenem študiju, je sicer učinek navedene določbe tretjega odstavka 26.g člena ZNSVS podoben, kot če bila bila določena med pogoji za upravičenost do subvencije, saj s pogodbo, ki ni sklenjena v omenjenem časovnem obdobju, prosilec ne more uspešno dokazati priznane višine tržne najemnine. Kljub temu pa pri tem ne gre za pogoj, ki mora biti izpolnjen za upravičenost do subvencije, pač pa za pogoj, povezan z načinom uresničevanja te pravice.

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je Sklad pogoje iz tretjega odstavka 26.g člena ZNSVS vezal na tožnika, drugostopenjski organ pa je navedene pogoje vezal na tožnikovo partnerko. Oba organa sta torej presojala izpolnjevanje navedenih pogojev na način, da bi navedene pogoje (zaključek študija in sklenitev najemne pogodbe v določenem časovnem obdobju) moral izpolnjevati isti roditelj. Po presoji sodišča pa takšno stališče ni pravilno, tožbeni ugovori tožnika, ki se z navedenim stališčem ne strinja, pa utemeljeni.

Iz določb ZNSVS (prvi odstavek 26.g člena) kot tudi iz določb Javnega poziva (prva alineja točke 1. 3. 2.) izhaja, da je upravičena do subvencije mlada družina, zaradi česar je po presoji sodišča treba izpolnjevanje pogojev presojati glede na družino kot celoto. Pri takšni razlagi zakona je treba izhajati tudi iz namena ZNSVS, da se olajša stanovanjski položaj mlade družine, kar izhaja tudi iz Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijam mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja (Poročevalec Državnega zbora št. 32/207 z dne 25. 4. 2007). Iz slednjega je razvidno, da subvencioniranje najema pripada tisti mladi družini, ki si z najemom stanovanja na trgu po koncu študija vsaj enega od staršev rešuje stanovanjsko vprašanje, s čimer naj bi se mladim študentskim družinam, ki praviloma še nimajo zaposlitve in prihrankov ter s tem možnosti za nakup ali gradnjo stanovanja, omogočilo lažje plačevanje tržnih najemnin. Zato izpodbijana odločitev, po kateri mora omenjene kriterije za pridobitev subvencije izpolnjevati isti roditelj in ne mlada družina kot celota, po presoji sodišča ni v skladu z določili in namenom ZNSVS in tudi ni v skladu z Javnim pozivom. Po mnenju sodišča je treba izpolnjevanje pogojev, ki jih določa ZNSVS v 26.g členu, presojati z vidika družine kot celote.

Ker je po povedanem izpodbijani sklep nezakonit, je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) in izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo ob upoštevanju četrtega in petega odstavka istega člena prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je tožeča stranka v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07; dalje Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 350,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika).