Jedro

Pri psihičnem nasilju je predvsem pomembno, kako ravnanje ali vedenje povzročitelja nasilja dojema žrtev nasilja.

Načelo sorazmernosti je eno izmed temeljnih načel ZPND, ki ima dva pomembna cilja. Na eni strani državne organe zavezuje, da žrtve ustrezno zaščitijo, na drugi strani pa tem organom postavlja meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se ugovoru nasprotnega udeleženca zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 14/2018 z dne 15. 1. 2018 delno ugodi in se III. točka izreka spremeni tako, da se glasi: "III. Ukrepi pod I. točko izreka začnejo veljati od 16. 1. 2018 dalje in veljajo za obdobje osmih (8) mesecev."

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Nasprotni udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 14/2018 z dne 15. 1. 2018 zavrnilo (I. točka izreka) in sklenilo, da vsak udeleženec postopka trpi svoje stroške ugovornega postopka (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se je pritožil nasprotni udeleženec iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve postopkovnih pravil in nepravilne uporabe materialnega prava. Opozarja, da je sodišče nasprotnemu udeležencu v vsakem primeru, torej tudi, če bi dejansko storil dejanja, ki se mu očitajo (kar pa kategorično zanika), izreklo nesorazmerno sankcijo. Izrečena prepoved približevanja predlagateljici in lastnemu domu za čas 12 mesecev zaradi očitanega dejanja, ko naj bi vpil na predlagateljico, da je stanovanje njegovo, da se je sam za stanovanje trudil, da predlagateljica dela za njegovim hrbtom, da ga želijo vreči iz stanovanja ter da naj bi predlagateljici grozil, da ne bo več hodila in jo bo ubil, je popolnoma nesorazmerna in pretirana. Po 1. 1. 2018, ko naj bi prišlo do domnevnih razlogov za izrek prepovedi približevanja, ni bilo nobenih drugih razlogov, ki bi lahko predstavljali grožnjo predlagateljici. Tudi vsi zaslišani so potrdili, da se je nasprotni udeleženec 2. 1. 2018 vrnil domov iz psihiatrične klinike ter da ni mogel vedeti za izrečen izrek prepovedi približevanja, pa je bila kljub temu klicana policija, ki je spečega nasprotnega udeleženca prebudila in odpeljala iz njegovega stanovanja. Opozarja, da je predlagateljica potrdila, da med strankama ni bilo nobenega fizičnega nasilja. Poudarja, da med udeležencema postopka prihaja do nesoglasij, zlasti zaradi bivanja šestih oseb v 44 m2 velikem stanovanju, kar bi bilo stresno v vsaki družini.

3. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Zakon o preprečevanju nasilja v družini1 določa, da je nasilje v družini vsaka uporaba fizičnega, psihičnega, spolnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje in zalezovanje žrtve ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja, in telesno kaznovanje otrok. Psihično nasilje zakon definira kot ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjene z uporabo informacijske komunikacijske tehnologije (5. odstavek 3. člena ZPND).

6. Sodišče prve stopnje je vse pravnorelevatne okoliščine za odločitev v zadevi pravilno ugotovilo. Med pravdnima strankama ni sporno, da sta v razveznem postopku. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so razlogi, zaradi katerih med udeležencema postopka prihaja do sporov, povezani tako s prekomernim uživanjem alkohola s strani nasprotnega udeleženca, slabim finančnim stanjem, kot nenazadnje tudi dejstva, da v stanovanju, katerega solastnik oziroma skupna lastnika sta oba udeleženca postopka, prebiva kar šest oseb. Prvo sodišče je utemeljeno sledilo predlagateljičini izpovedi glede nasilnega ravnanja nasprotnega udeleženca v zatrjevanem dogodku z dne 1. 1. 2017. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec v navedenem dogodku v svojem vedenju in ravnanju presegel meje, s tem, ko je predlagateljico žalil z neprimernimi izrazi ter ji grozil s posegom v njeno življenje, kar sta v postopku potrdili tudi zaslišani priči, zaradi česar je bila potrebna tudi intervencija policije. Dejanjem nasprotnega udeleženca je vsekakor botroval njegov alkoholizem, razburjenje ob seznanitvi pomotnega vpisa sina udeležencev postopka kot lastnika stanovanja in nenazadnje tudi bivalne razmere, vendar pa njegovega dejanja oziroma groženj to ne opravičuje. Pri psihičnem nasilju je predvsem pomembno, kako ravnanje ali vedenje povzročitelja nasilja dojema žrtev nasilja2. Na podlagi ugotovitve, da je predlagateljico zaradi ravnanja nasprotnega udeleženca strah, je sodišče materialnopravno pravilno opredelilo ravnanje nasprotnega udeleženca kot psihično nasilje po določbi zgoraj citiranega petega odstavka 3. člena ZPND.

7. Pravilno je sicer sodišče prve stopnje z izrečenim ukrepom nasprotnega udeleženca začasno izločilo iz okolja, kjer živi predlagateljica, z namenom, da se ji zagotovi učinkovito varstvo pred psihičnim nasiljem nasprotnega udeleženca, vendar pa pritožbeno sodišče meni, da so ukrepi, ki jih je izreklo sodišče prve stopnje zaradi zaščite predlagateljice pred nasilnim ravnanjem nasprotnega udeleženca izrečeni v predolgem trajanju. Načelo sorazmernosti je namreč eno izmed temeljnih načel ZPND, ki ima dva pomembna cilja. Na eni strani državne organe zavezuje, da žrtve ustrezno zaščitijo, na drugi strani pa tem organom postavlja meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose. Po mnenju pritožbenega sodišča so izrečeni ukrepi v trajanju osmih mesecev, torej od 16. 1. 2018 do 16. 9. 2018, zadostni za učinkovito zaščito žrtev, da predlagateljica v tem obdobju bodisi reši vprašanje razdelitve skupnega premoženja oziroma da si trajno zagotovi druge bivalne prostore, zlasti tudi ob upoštevanju dejstva, da nasprotni udeleženec vse do sedaj ni kršil ukrepov, ki so mu bili izrečeni s strani policije, preiskovalne sodnice in sodišča prve stopnje, ter dejstva, da nasprotni udeleženec nima na voljo drugega stanovanja oziroma možnosti njegovega najema, saj prejema le 200,00 EUR mesečnega dohodka.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Na podlagi 8. točke 22a. člena ZNPD sodišče v teh postopkih o stroških postopka odloča po prostem preudarku. Čeprav je nasprotni udeleženec deloma uspel s pritožbo, po mnenju pritožbenega sodišča ni upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov, saj bi bilo priznanje pritožbenih stroškov nasprotnemu udeležencu ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera v nasprotju z načeli in cilji, ki jih zasleduje ZPND.

1 V nadaljevanju ZPND. 2 Primerjaj VSL sklep IV C 755/2017.