Jedro

Ni nujno, da toženka vedno sledi predlogu prosilca glede obsega zaprošene BPP in lahko določi manjši obseg, vendar pa tega ne sme storiti brez razloga. Razlog, zaradi katerega toženka lahko določi ožji obseg, je ocena, da bo tudi z dodelitvijo BPP za vložitev navedenega predloga v nepravdnem postopku pričakovani rezultat dosežen. Po presoji sodišča po preučitvi zadeve in glede na okoliščine zadeve toženka ni upoštevala, da bi bil dosežen pričakovan rezultat tudi na drug način, ne le s potrditvijo s sporazuma in dogovora med staršema s strani sodišča.

Ker se za sporazumno ločitev vloži skupni predlog s strani obeh zakoncev in ker o stroških v tem postopku sodišče odloči po prostem preudarku, sodišče ocenjuje, da je toženka ravnala pravilno, ko je tožnici, ki je sicer edina od zakoncev zaprosila za dodelitev BPP, priznala plačilo polovice stroškov sestave predloga za sporazumno razvezo.

Izrek

I.Tožbi se delno ugodi, tako da se odločba Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 1571/2023 z dne 25. 10. 2023 odpravi v II. točki izreka in se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.V preostalem delu se tožba zavrne.

III.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Glede poteka upravnega postopka

1.Tožničini prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v nepravdnem postopku pred sodiščem prve stopnje ter plačila stroškov zastopanja po odvetniku v celotnem obsegu je toženka z izpodbijano odločbo delno ugodila, in sicer ji je odobrila redno BPP zaradi sporazumne razveze zakonske zveze, dodelitve mld. otrok v varstvo in vzgojo ter določitve preživnine in stikov, v obliki sestave in vložitve predloga za sprožitev nepravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, ter v obsegu plačila 1/2 stroškov za sestavo in vložitev tega predloga, od 8. 9. 2023 dalje (I. točka izreka). V preostalem delu je tožničin predlog zavrnila (II. točka izreka). Odločila je še, da mora tožnica predlog vložiti do 24. 4. 2024, sicer ji preneha pravica do BPP oz. se bo štelo, da gre za neupravičeno prejeto BPP, če bodo stroški že nastali in o vložitvi predloga obvestiti organ (III. točka izreka). Za izvajanje BPP je določila odvetnika A. A. (IV. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prosilka B. B. (tožnica v tem upravnem sporu) uveljavljala dodelitev BPP za postopek zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve mld. otrok ter določitve preživnine in stikov, v obliki pravnega svetovanja, sestave in vložitve predloga za sporazumno razvezo ter dodelitve mld. otrok, določitve preživnine in stikov ter zastopanja pred sodiščem prve stopnje. Toženka ob sklicevanju na določbe 13. in 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in 8. ter 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) ugotavlja, da prosilka (ki je sicer poročena in ima 2 mld. otroka, pri čemer je organ pri presoji materialnega stanja nje in njene družine upošteval le enega otroka, saj otroka tožnici še nista dodeljena v varstvo in vzgojo, prav tako pa pri tem ni upošteval njenega moža, saj gre za nasprotno stranko v postopku, skladno s četrtim odstavkom 14. člena ZBPP) izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP.

3.Glede objektivnih pogojev za dodelitev BPP organ citira 24. člen ZBPP in ugotavlja, da iz Zapisnika o predhodnem svetovanju Centra za socialno delo Celje, enota Šmarje pri Jelšah, št. 1200-345/2023-31976/4 z dne 2. 8. 2023 izhaja, da skupno življenje med prosilko in njenim možem več ni mogoče, prav tako sta se prosilka in njen mož dogovorila o vseh vprašanjih nadaljnjega izvajanja starševske skrbi za mld. otroka, in sicer glede dodelitve mld. otrok v varstvo in vzgojo ter določitve preživnine in stikov. Seznanjena sta bila tudi, da je ta zapisnik priloga k podaji predloga za izdajo sklepa sodišča glede sporazumne razveze zakonske zveze. Poleg tega sta prosilka in njen mož pri notarju zaradi sporazumne razveze zakonske zveze še sklenila Sporazum o ugotovitvi in razdelitvi skupnega premoženja z dne 16. 8. 2023, ki je bil 25. 8. 2023 potrjen v notarskem zapisu št. SV-417/23. Organ ugotavlja, da je zato razumno pričakovanje prosilke, da se ji dodeli BPP zaradi sprožitve sodnega postopka zaradi sporazumne razveze zakonske zveze, dodelitve mld. otrok v varstvo in vzgojo ter določitve preživnine in stikov, saj bo le na ta način lahko prosilka ustrezno dokončno uveljavila svoje pravice. Glede na dejstvo, da sta z možem sporazumna glede razveze zakonske zveze in nadaljnje starševske skrbi za mld. otroka ter da sta tudi sklenila Sporazum o delitvi skupnega premoženja v obliki izvršljivega notarskega zapisa, je dodelitev BPP utemeljena le v obliki sestave in vložitve predloga za sporazumno razvezo zakonske zveze ter dodelitve mld. otrok v varstvo in vzgojo in določitve preživnine in stikov. Prosilka namreč v nadaljevanju tega postopka zaradi sodnega varstva svojih pravic in koristi ter koristi mld. otrok ne potrebuje pravne pomoči odvetnika, saj sodišče ne bo obravnavalo nobenih odprtih in spornih vprašanj med zakoncema in ne bo izvajalo nobenih dokazov, temveč bo na podlagi drugega odstavka 96. člena Družinskega zakonika (DZ) po podanem predlogu in morebitnim zaslišanjem obeh predlagateljev le ugotovilo, ali je s sklenjenim sporazumom zakoncev poskrbljeno za varstvo, vzgojo in preživljanje skupnih otrok ter za stike med otroki in starši v skladu s koristjo otrok. Če bo sodišče ugotovilo, da sklenjen sporazum zakoncev ni v skladu s koristjo otrok, bo postopek ustavilo ter ga nadaljevalo samo ali po ustreznem predlogu prosilke v novem sodnem postopku z novo opravilno številko. Zadeva tako ni očitno nerazumna, pričakovani izid postopka je za prosilko in njuna mld. otroka življenjskega pomena in pomembno vpliva na njihov socialno - ekonomski položaj. Tako je ugotoviti, da so podani tudi objektivni pogoji za dodelitev BPP v skladu s 24. členom ZBPP. Organ ji je zato odobril BPP le v obliki sestave in vložitve predloga za sprožitev nepravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, s katerim bo prosilka skupaj z možem predlagala sporazumno razvezo zakonske zveze ter dodelitev mld. otrok v varstvo in vzgojo ter določitev preživnine in stikov, saj gre v tem sodnem postopku le za zapis sporazuma, ki ga je prosilka z možem že sklenila in zapisala pred pristojnim Centrom za socialno delo. Če bo sodišče ugotovilo, da sklenjeni sporazum ni v korist otrok, bo sodišče postopek ustavilo ter ga nadaljevalo samo ali po ustreznem predlogu prosilke v novem sodnem postopku z novo opravilno številko, za katerega lahko prosilka ponovno zaprosi za dodelitev BPP v vseh oblikah. Ker sta predlagatelja predmetnega sodnega postopka oba zakonca in morata skupaj vložiti predlog za sporazumno razvezo, je zato organ tudi odločil, da so z dodeljeno BPP kriti samo stroški za sestavo in vložitev predloga v obsegu do 1/2 stroškov za sestavo in vložitev tega predloga, saj mož prosilke ni zaprosil za dodelitev BPP za predmetno zadevo. Glede na vse navedeno je zato organ prošnjo prosilke zavrnil v delu, ki se nanaša na dodelitev BPP v obliki celotnega zastopanja pred sodiščem prve stopnje ter plačila stroškov zastopanja po odvetniku v celotnem obsegu pred sodiščem prve stopnje.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

4.Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in v tožbi navaja, da izpodbijana odločitev posega v z Ustavo RS zagotovljene pravice do sodnega varstva ter pravnega sredstva, varstva pravic otrok in družine ter načelo pravne in socialne države, kakor tudi mednarodne predpise, sploh ker za občutljivo družinsko področje - odloča se o usodi in prihodnosti oziroma o koristih mld. deklic. Ravno tako je bilo nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, nepravilno uporabljeno materialno pravo in bistveno kršene določbe postopka. Vložitev sporazumnega predloga še ne pomeni, da sta nekdanja partnerja v vsem sporazumna niti da bosta sporazumna tudi v času, ko bo sodišče razpisalo narok. Sporazum je bil dosežen po izjemnih naporih in večtedenskih pogajanjih med nekdanjima partnerjema. Trenutno stiki partnerja C. C. ne potekajo tako, kot je bilo predlagano v predlogu. Partner namreč tožnici grozi, da bo zahteval, da se dogovorjeni režim stikov spremeni. Tožnica poudarja, da je pooblaščenca aktivirala ona in po prepričevanju partnerja je tudi ta podpisal pooblastilo pooblaščencu za sporazumno vložitev predloga. Pooblaščenec je namreč vseskozi v stiku zgolj s tožnico, ne pa tudi s partnerjem, ki je do tožnice nezaupljiv. Tožnica zaradi spletkarjenj in spreminjanja dogovora glede stikov v praksi na narok brez pooblaščenca, ki mu zaupa, ne želi pristopiti. Tožnica je prava neuka oseba, navadna delavka, brez izkušenj na sodišču, zato je pristop pooblaščenca na narok skupaj s tožnico nujno potreben in to je tudi njena pravica, kakor tudi posredno pravica mld. deklic, saj se bo na naroku odločalo o njima. Prav tako se na naroku obravnavajo določena materialnoprocesna vprašanja, v okviru katerih sodnica presoja, ali je sporazum zakonit in v korist mld. otrok. Sporazum je pripravljal pooblaščenec in sporazum lahko zagovarja zgolj pooblaščenec sam in ne tožnica kot laik. Če sporazum in določena preživnina ne bi bila v sporazumu v korist mld. otrok oz. bi se okoliščine v času do naroka bistveno spremenile, je sporazum lahko neaktualen in ga je treba na naroku popraviti ali uskladiti, sicer sodišče sporazum zavrne (kar celo ugotavlja izpodbijana odločba sama v 15. točki obrazložitve). Vse to pa je naloga pooblaščenca, ki je predlog za sporazumno razvezo sestavljal, ki mora skrbeti za to, da ne pride do morebitne zavrnitve sporazuma, kar je predmet razprave in uskladitev na samem naroku. Prav tako sodišče na naroku zasliši obe stranki in je tudi iz tega razloga potrebna prisotnost pooblaščenca, ki je dolžan skrbeti in strmeti k zagotavljanju največjih koristi za mld. otroka, tudi na naroku samem. Nesprejemljivo torej je, da se tožnici odreka pravica do pooblaščenca na samem naroku, ki bo razpisan nekje v letu 2024. Do takrat se lahko odnos med nekdanjima partnerjema nenazadnje tudi močno spremeni in bo zgolj pooblaščenec tisti, ki bo pred in na naroku poskrbel, da se bo zadeva lahko zaključila z morebitnimi spremembami predloga ali morebitno sklenitvijo sodne poravnave. Toženka se neutemeljeno spušča v vsebinsko presojo odnosov med tožnico in njenim nekdanjim partnerjem oziroma je očitno ocenila, da je sporazum v korist mld. deklic in zato tožnica pooblaščenca na naroku več ne potrebuje. Povsem zgrešeni so odločilni razlogi v 17. točki obrazložitve, da sodišče ne bo izvajalo nobenih dokazov. Sodišče zaradi preživnine in primernosti te vedno zasliši obe stranki (mamo in očeta), to pa pomeni izvajanje dokazov. Glede na zgoraj navedeno se marsikdaj obravnavajo tudi sporna vprašanja glede stikov, saj se v času od vložitve predloga pa do same izvedbe naroka (vmes mine tudi po 6 mesecev in več), odnosi med partnerji močno spremenijo in nato stiki na samem naroku spreminjajo, enako glede vprašanja davčnih olajšav za otroke, stalnega prebivališča otrok, itd., skratka zadeve se lahko neposredno pred in na samem naroku močno zakomplicirajo, zato je pomoč odvetnika nepogrešljiva, sploh za matere, kot je tudi tožnica, ki svojemu partnerju ne zaupa in se pogovarjata zgolj toliko, kot je to treba glede otrok. Nesprejemljivi, zmotni in neracionalni ter ekonomično sporni so odločilni razlogi izpodbijane odločbe v 18. točki obrazložitve. Nezakonita in nepravilna je tudi odločitev, da se tožnici prizna zgolj 1/2 stroškov zastopanja. Za takšen zaključek ni najti pravne podlage in gre za diskriminatorno in samovoljno odločitev toženke. Če bi mož prosilke zaprosil za BPP in bi mu bila dodeljena, bi bil pooblaščenec upravičen do 10 % povišanja nagrade zaradi zastopanja dveh strank (tožnice in moža). Odločitev je v tem delu skrajno nenavadna in ne vzdrži resne pravne ter dejanske presoje. Neutemeljeno pa je toženka pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevala zgolj enega otroka. Tožnica predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi. Priglaša tudi stroške postopka.

5.V pripravljalni vlogi z dne 1. 2. 2024 tožnica še navaja, da nima sredstev, da si plača odvetnika za pristop na narok (hkrati pa se ji odreka pravica do BPP za pristop na narok), zato zagotovo ni v enakem položaju kot neka druga stranka, ki si proti plačilu lahko zagotovi navzočnost odvetnika na naroku. V takšnem primeru bi stališče toženke pomenilo evidentno kršitev pravice do sodnega varstva in načela enakosti ter enakopravnosti v sodnih postopkih. Organ nima legitimne pravice in presega domet pristojnosti odločanja, da se organ vsebinsko spušča v posamezne sodne postopke in ocenjuje potek teh. Neutemeljeno je npr. stališče toženke, da če bi družinsko sodišče ugotovilo, da sporazum ni v korist otrok, bi tega ne sprejelo, temveč bi stranke napotilo na nov postopek. Zgodilo se je že, da ko se je v kateremkoli delu sporazuma pojavil dvom v uresničevanje otrokovih koristi, so stranke ob pomoči odvetnika in sodnika zadevo izravnale tako, da je bila sklenjena sodna poravnava, v kateri so se dogovori iz predloga za sporazumno razvezo spremenili in prilagodili tako, da je bila zagotovljena korist mld. otrok. Enako je tudi glede spremembe dosedanjega režima stikov, ki je bil prvotno dogovorjen. Na pripravljalnem naroku se bodo lahko ob pomoči odvetnika in sodnika nesoglasja odpravila in bosta stranki lahko sklenili sodno poravnavo glede vzgoje, varstva, stikov in preživnine mld. otrok. Prisotnost pooblaščenca na naroku je zato nedvomno potrebna in nujna, sploh pa zato, ker stranke, ki odvetniku zaupajo, pričakujejo, da bo odvetnik izpeljal zadevo do konca. Toženka nima prav, ko nekritično to pravico tožnici odreka, sploh pa ker gre za občutljivo družinsko zadevo, v kateri se odloča o pravicah in koristih dveh mld. deklic in če bi na naroku prišlo do kakršnegakoli zapleta med nekdanjima partnerjema, je odvetnik tisti, ki bo poskrbel, da se zaplet razreši po možnosti brez prelaganja naroka in na način, da bo sklenjena sodna poravnava. Glede vprašanja obsega priznanja stroškov zastopanja po BPP gre očitno za nove pristope toženke, saj doslej noben organ v istovrstnih primerih še nikoli ni priznaval zgolj 1/2 stroškov, temveč vedno celotne stroške. Dejstvo je, da če bi prošnjo za BPP poleg tožnice vložil tudi partner C. C. in bi mu bila BPP odobrena, bi toženka pri odmeri stroškov morala pooblaščencu glede tožnice priznati celotne stroške, medtem ko bi za C. C. lahko pooblaščencu pripadlo zgolj 10 % povišanje zaradi zastopanja dveh strank (7. člen Odvetniške tarife, OT). Prav tako ni zakonske podlage za tolmačenje toženke, da bi mož tožnice C. C. moral prispevati 1/2 stroškov za sestavo predloga oz. za celoten postopek.

K I. točki izreka

7.Tožba je delno utemeljena.

8.Uvodoma sodišče pojasnjuje, da je glede na to, da tožnica v tožbi po vsebini izpodbija zgolj I. točko izreka izpodbijanega upravnega akta v delu odločitve o priznanju le polovice stroškov (in ne celotnih stroškov) v zvezi s sestavo in z vložitvijo predloga za sprožitev nepravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje ter II. točko izreka izpodbijanega akta (to je odločitev o zavrnitvi njene prošnje v delu za dodelitev BPP v obliki celotnega pravnega svetovanja in zastopanja v nepravdnem postopku pred sodiščem prve stopnje ter plačila stroškov zastopanja po odvetniku v celotnem obsegu pred sodiščem prve stopnje) in glede na to, da ne nasprotuje ostalim točkam izreka izpodbijanega akta, štelo, da izpodbija zadevni upravni akt le v delu I. točke izreka glede odmerjenih le polovice stroškov glede sestave in vložitve predloga in v II. točki izreka, čeprav je v tožbenem predlogu predlagala odpravo (celotne) odločbe Bpp 1571/2023 z dne 25. 10. 2023. Za izpodbijanje več od navedenega namreč nima pravnega interesa, saj je bilo v preostalem delu izpodbijanega akta odločeno v njeno korist.

9.Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost s tožbo izpodbijane odločbe, s katero je sicer toženka dodelila tožnici BPP le za sestavo in vložitev predloga za sporazumno razvezo, dodelitev mld. otrok v varstvo in vzgojo ter določitev preživnine in stikov ter za polovico stroškov tega predloga, ne pa za celoten postopek in za celotne stroške. Temu tožnica nasprotuje in izrecno ocenjuje, da je odločitev toženke v tem delu (torej v delu I. točke izreka glede odločitve o stroških in v II. točki izreka) nezakonita.

10.BPP se, kot izhaja iz 2. člena ZBPP, dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon. V skladu s tretjim odstavkom 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Tako se po prvem odstavku 24. člena ZBPP pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, poleg ostalega predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v njej verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (1. alineja navedene zakonske določbe). V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

11.Med strankama sicer ni sporno, da po presoji toženke tožnica izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP (zato sodišče kot pravnonerelevantnega v konkretni zadevi ni presojalo še ugovora tožnice, da toženka ni upoštevala njenih obeh mld. otrok pri presoji njenega premoženjskega stanja), kakor tudi ne, da izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP (BPP je bila tožnici namreč z izpodbijano odločbo delno dodeljena), spor pa je med njima, ali jih izpolnjuje le za začetek postopka (le za sestavo in vložitev predloga za sprožitev nepravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, s katerim bo prosilka skupaj z možem predlagala sporazumno razvezo zakonske zveze ter dodelitev mld. otrok v varstvo in vzgojo ter določitev preživnine in stikov, kakor tudi le za polovico stroškov navedenega predloga) ali pa za celotni postopek in celotne stroške, v obsegu, kot je za BPP tudi zaprosila.

12.V kakšnem obsegu se dodeli BPP, ureja 28. člen ZBPP. Praviloma se BPP dodeli v obsegu, kot ga uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP). Pristojni organ za BPP pa lahko določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami BPP dosežen pričakovani rezultat, ali dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji), ali določi oz. omeji vrsto storitev oz. število ur pravnega svetovanja (1., 2. in 3. alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP).

13.Glede na citirana zakonska določila torej ni nujno, da toženka vedno sledi predlogu prosilca glede obsega zaprošene BPP in lahko določi manjši obseg, vendar pa tega ne sme storiti brez razloga. Razlog, zaradi katerega toženka lahko določi ožji obseg, je ocena, da bo tudi z dodelitvijo BPP za vložitev navedenega predloga v nepravdnem postopku pričakovani rezultat dosežen. Po presoji sodišča po preučitvi zadeve in glede na okoliščine zadeve toženka ni upoštevala, da bi bil dosežen pričakovan rezultat tudi na drug način, ne le s potrditvijo s sporazuma in dogovora med staršema s strani sodišča.

14.Toženka je namreč razlogovala, da bo sodišče ali potrdilo sklenjeni sporazum in dogovor med tožnico in njenim možem ali pa ga bo zavrnilo in postopek ustavilo, stranke pa napotilo, da za varstvo svojih pravic sprožijo drug ustrezen sodni postopek (za katerega bo tožnica lahko ponovno zaprosila za dodelitev BPP). Pri tem je sicer pravilno ugotovilo, da bo zaradi preveritve sklenjenega sporazuma sodišče v postopku tudi zaslišalo oba predlagatelja, torej tožnico in njenega moža (kar je sicer izvajanje dokazov, kot je pravilno drugačni trditvi toženke ugovarjala tožnica), vendar pa je ocenila, da pri tem zaslišanju stranki ne potrebujeta pomoči odvetnika, ki bi skrbel za njune pravice in koristi ter koristi mld. otrok, na način, da bi ta sodišču pojasnjeval sporazum, ki sta ga tožnica in njen mož sklenila, temveč je to pristojnost in naloga sodišča. Navedenemu sicer sodišče pritrjuje, pri zaslišanju strank stranki ne potrebujeta pomoči odvetnika, lahko pa jo potrebujeta pri postavljanju trditev v postopku, zbliževanju morebitnih razhajajočih se stališč glede že sprejetega sporazuma in dogovora med strankami in iskanju morebitnih novih rešitev, ki niso nujno (v celoti) zaobsežene v navedenem sporazumu in dogovoru med strankama, četudi gre za postopek sporazumne ločitve. Toženka je namreč pri presoji te zadeve spregledala, da v tem postopku ni izključena možnost sklenitve sodne poravnave (prvi odstavek 4. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) v zvezi z 51. členom ZNP-1)

15.Ker se do tega toženka ni opredelila, se v tem delu odločbe ne da preizkusiti, posledično pa je tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v zadevi glede dodelitve BPP v obliki celotnega pravnega svetovanja in zastopanja v nepravdnem postopku pred sodiščem prve stopnje ter plačila stroškov zastopanja po odvetniku v celotnem obsegu pred sodiščem prve stopnje (vse po vložitvi nepravdnega predloga) in v tem delu nepravilno uporabljeno materialno pravo (28. in 24. člen ZBPP).

K II. točki izreka

16.Toženka je v izpodbijani odločbi v I. točki izreka tudi odločila, da se tožnici odobri BPP v obsegu plačila 1/2 stroškov za sestavo in vložitev predloga za sprožitev nepravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje. Pojasnjuje, da ker sta predlagatelja predmetnega sodnega postopka oba zakonca in morata skupaj vložiti predlog za sporazumno razvezo, je zato organ tudi odločil, da so z dodeljeno BPP kriti samo stroški za sestavo in vložitev predloga v obsegu do 1/2 stroškov za sestavo in vložitev tega predloga, saj mož prosilke ni zaprosil za dodelitev BPP za predmetno zadevo.

17.Tožnica tej odločitvi nasprotuje kot nezakoniti in nepravilni. Meni, da za takšen zaključek ni najti pravne podlage in gre za diskriminatorno in samovoljno odločitev toženke. Če bi mož prosilke zaprosil za BPP in bi mu bila dodeljena, bi bil pooblaščenec upravičen ne samo do povrnitve stroškov tožnice, pač pa do 10 % povišanja nagrade zaradi zastopanja dveh strank (tožnice in moža). Meni, da ni zakonske podlage za tolmačenje toženke, da bi mož tožnice moral prispevati 1/2 stroškov za sestavo predloga.

18.Po presoji sodišča je izpodbijana odločba v tem delu I. točke izreka pravilna in zakonita, pri čemer sodišče sledi vsem bistvenim razlogom toženke za odločitev in se nanje sklicuje ter jih zato na tem mestu ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

19.Na podlagi 26. člena ZBPP organ lahko dodeli BPP tudi za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, kar je podrobno še specificirano v petem odstavku istega člena ZBPP. Ker je bila v konkretni zadevi BPP dodeljena tožnici v nepravdnem postopku sporazumne razveze in ker v tem postopku skladno s prvim odstavkom 96. člena DZ sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi sporazuma zakoncev, če sta se sporazumela o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši v skladu z določbami tega zakonika in če sta predložila v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, to predpostavlja vložitev (skupnega) predloga za sporazumno razvezo, ki ga vložita oba zakonca (sporazumno).

20.ZNP-1, ki se uporablja v postopkih sporazumne razveze, določa v drugem odstavku 40. člena, da kadar nastanejo skupni stroški, odloči sodišče po prostem preudarku, v kakšnem razmerju jih krijejo udeleženci, razen če zakon določa drugače (glede sporazumne razveze zakonske zveze zakon ne določa drugačne ureditve v zvezi s (skupnimi) stroški postopka, zato ta ureditev glede skupnih stroškov po presoji sodišča velja tudi za vložitev predloga za sporazumno ločitev). ZNP-1 v 101. členu še določa glede stroškov postopkov za varstvo koristi otroka (in to skladno s 93. členom ZNP-1 ne glede na to, če se rešujejo samostojno ali skupaj z zakonskimi spori), da o njih odloči sodišče po prostem preudarku.

21.Ker se torej za sporazumno ločitev (v kateri se skladno s 96. členom DZ odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o stiku med otroki in starši v skladu s koristjo otrok) vloži skupni predlog s strani obeh zakoncev in ker o stroških v tem postopku skladno s 40. in 101. členom ZNP-1 v zvezi s 93. členom ZNP-1 sodišče odloči po prostem preudarku, sodišče ocenjuje, da je toženka ravnala pravilno, ko je tožnici, ki je sicer edina od zakoncev zaprosila za dodelitev BPP, kar je sicer v tem postopku med strankama nesporno, v I. točki izreka v okviru BPP priznala plačilo polovice stroškov sestave navedenega predloga za sporazumno razvezo (saj je logično, da drugo polovico teh stroškov nosi njen mož, kot drugi skupni predlagatelj predloga sporazumne ločitve).

22.Drži sicer trditev tožnice, da bi njenemu odvetniku, če bi poleg nje zastopal v okviru postopka BPP še njenega moža, pripadlo po 7. členu OT 10 % povišanje zaradi zastopanja dveh strank. Vendar pa nesporno mož tožnice ni zaprosil za BPP v zvezi z navedenim nepravdnim postopkom, zato navedeno ni pravno relevantno za odločitev v tej zadevi.

23.Glede na navedeno je sodišče tožbi delno ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo v II. točki izreka ter zadevo vrnilo toženki v tem delu v ponoven postopek (3., 2. in 4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Pri tem je toženka vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1). V preostalem delu tožbe v zvezi z odločitvijo toženke o povrnitvi polovice stroškov postopka za sestavo in vložitev predloga iz I. točke izreka izpodbijanega akta pa je tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

24.Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba upravni akt odpraviti v delu II. točke izreka, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče v zadevi razsodilo brez glavne obravnave (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K III. točki izreka

25.Tožnica je v zadevi zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Ker je sodišče tožbi delno ugodilo in izpodbijani akt odpravilo v delu II. točke izreka, je tudi odločilo, da ji mora toženka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. Na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je sodišče prisodilo ustrezen pavšalni znesek povračila stroškov v višini 285,00 EUR, kar z 22 % DDV znaša skupaj 347,70 EUR. Zadeva je bila namreč rešena izven glavne obravnave, tožnica pa je v postopku imela pooblaščenca, ki je odvetnik. Prisojeni znesek stroškov mora tožnici povrniti toženka v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

-------------------------------

1 Prvi odstavek 4. člena ZNP-1 določa, da se v nepravdnem postopku udeleženci lahko poravnajo, razen če zakon določa drugače ali če ne morejo razpolagati s svojimi pravicami ali če narava obravnavanega razmerja poravnavo izključuje. Posebej pa je določeno v 51. členu ZNP-1, da je dovoljena sodna poravnava v postopkih za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, o preživljanju otroka in o otrokovih stikih ter v postopkih za odločanje o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, v drugih postopkih za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij pa se določbe o sodni poravnavi ne uporabljajo. Iz drugega odstavka tega člena izhaja, da sodišče ne dovoli sklenitve sodne poravnave, če ta ni v skladu s koristjo otrok.

2 Ta določa, da preden sodišče razveže zakonsko zvezo, mora ugotoviti, ali je s sporazumom zakoncev poskrbljeno za varstvo, vzgojo in preživljanje skupnih otrok ter za stike med otroki in starši v skladu s koristjo otrok.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 26, 28

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.