Jedro

Zavezanec, ki je plačilno sposoben, je dolžan prispevati k znesku, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitve, vendar ne več kot znaša plačilna sposobnost oziroma njegova preživninska obveznost. Kakšna je plačilna sposobnost tožnika, tožena stranka ni ugotavljala, ker v vlogi za oprostitev plačila ni izpolnil podatkov o dohodkih. Ker mora center za socialno delo po uradni dolžnosti pridobiti podatke o materialnem položaju oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev, iz uradnih evidenc, je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovljeno upravno odločanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je odpravilo odločbo št. ... z dne 15. 3. 2015 in št. ... z dne 21. 5. 2015 ter zadevo vrnilo tožencu v ponovni postopek (I. točka izreka) in toženki naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v višini 471,21 EUR v roku 15 dni (II. točka izreka). Sodišče ni našlo materialnopravne podlage za odločitev toženca, da zato, ker tožnik ni izpolnil vloge za oprostitev oziroma ker je bil neaktiven, to avtomatično pomeni, da je zavezan k plačilu storitev za mamo A.A.. Tožniku ni mogoče v celoti očitati neaktivnosti, saj je po prvem pozivu CSD B., z dopisom z dne 15. 12. 2013 odgovoril, da je A.A. lastnica stanovanja na naslovu C. v B. in predlagal, da CSD išče rešitev v tej smeri ter ga o tem obvesti. Iz spisa ni razvidno, da bi toženec to ugotavljal, niti ni razvidno, da bi se toženec v izpodbijanih odločbah do tega opredelil. 2. Pritožuje se tožena stranka. V pritožbi navaja, da je v predmetnem postopku bistveno, da tožnik ni vložil vloge za oprostitev plačila storitve, k čemur je bil na podlagi ugotovitve pristojnega CSD, da gre za zavezanca po 124. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), nesporno večkrat pozvan in je bil tudi seznanjen s posledicami ne vložitve vloge. Tožnika po prvem odstavku 124. člena ZZZDR veže preživninska obveznost otroka do svoje matere. Pravica do oprostitve plačila institucionalne oskrbe je pravica iz javnih sredstev, ki je odvisna od materialnega položaja osebe. CSD bi imel pravno podlago, da preveri tožnikov materialni položaj, šele v primeru, če bi tožnik vložil vlogo, brez vložitve vloge, te pristojnosti CSD nima. Do navedenega se izpodbijana sodba ni opredelila. Pritožba meni, da lastništvo nepremičnin na strani upravičenca ni določena kot pravna relevantna okoliščina in zato v izpodbijanih odločbah ni bila upoštevana. Odločba toženke z dne 21. 5. 2015 vsebuje v obrazložitvi tudi pojasnilo glede izpolnjevanja pogojev po 124. členu ZZZDR, kar prvostopna upravna odločba z dne 5. 3. 2015 ni vsebovala, ker je na podlagi 3. točke 2. člena Uredbe o merilih za določene oprostitve pri plačilih socialno varstvenih storitev zavezanec za plačilo socialno varstvenih storitev fizična oseba, ki ni družinski član, če jo z upravičencem do storitve veže preživninska obveznost po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v skladu s pritožbenimi navedbami in v obsegu, kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - ZPP). V okviru navedenega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji - ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 21. 5. 2015, s katero se je zavrnila pritožba tožnika zoper odločbo Centra za socialno delo B. z dne 5. 3. 2015, s katero je ta odločil, da je A.A. oproščena plačila storitve institucionalnega varstva v višini 79,42 EUR od 1. 1. 2015 dalje in da znaša prispevek D.D. k plačilu storitve za upravičenko 79,42 EUR.

6. Pravna podlaga v tem sporu je podana v določbah Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 54/92 s spremembami, ZSV), ki v prvem odstavku 100. člena določa, da so upravičenci storitev institucionalnega varstva in drugi zavezanci dolžni plačati te storitve. Na zahtevo upravičenca do storitve Center za socialno delo, ki je zanj pristojen, odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitev v skladu z merili, ki jih je predpisala Vlada RS. V skladu z Uredbo o merilih za določene oprostitve pri plačilih socialno varstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 110/04 s spremembami, Uredba), je zavezanec fizična oseba, ki ni družinski član, če jo z upravičencem do storitve veže preživninska obveznost po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Zavezanec, ki je plačilno sposoben, je dolžan prispevati k znesku, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitve, vendar ne več kot znaša plačilna sposobnost oz. njegova preživninska obveznost. Upoštevati je potrebno tudi 124. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 69/04 s spremembami, ZZZDR), da je polnoletni otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za preživljanje in si jih ne morejo pridobiti. Polnoletni otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval družinskih obveznosti za njega.

7. Spor v predmetni zadevi se nanaša na to, ali je tožena stranka preko CSD B. pravilno ugotovila plačilno sposobnost tožnika oziroma njegovo preživninsko obveznost. 8. Prvostopenjsko sodišče pravilno ugotavlja, da tožena stranka ni opravila obveznosti, določene v 51. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, ZUJPS). Prvostopenjsko sodišče v 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pravilno opozarja, da je v vlogi zavezanca za uveljavljanje pravice do oprostitve plačila socialno varstvenih storitev med opozorili na prvem mestu navedeno, da bo CSD v skladu z 51. členom ZUJPS po uradni dolžnosti pridobil podatke o materialnem položaju oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev iz uradnih evidenc in nato pridobljene podatke, pomembne za odločitev, navedel v odločbi. Pravilno prvostopenjsko sodišče poudarja, da 124. člen ZZZDR določa, da je polnoletni otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za preživljanje in si jih ne morejo pridobiti. CSD v zvezi s tem ni ugotavljal ali so izpolnjeni pogoji, kakor jih določa 124. člen ZZZDR. Pri tem pa je iz vloge za oprostitev, ki jo je tožnik podal kasneje razvidno, da tožnik ni izpolnil podatkov o svojih dohodkih in jih je toženec pridobil iz uradnih evidenc, kar bi moral storiti tudi pred odločanjem 5. 3. 2015. 9. Iz navedenega jasno izhaja stališče, da je tožena stranka bila dolžna v okviru izdaje izpodbijanih odločb ugotoviti tudi premoženjsko stanje tožnika in ne zgolj zahtevati od njega, da poda vlogo za oprostitev plačila institucionalne oskrbe.

10. Ni bistveno v predmetni zadevi, da tožnik ni vložil vloge za oprostitev plačila storitve, temveč je bistveno, da tožena stranka ni ugotavljala ali je tožnik tudi v skladu s 124. členom ZZZDR zmožen preživljati svojo mamo A.A., ko je odločila, da se ta oprosti plačila storitev institucionalnega varstva v višini 79,42 EUR in da ta prispevek plača tožnik D.D.. Zavezanec, ki je plačilno sposoben, je dolžan prispevati k znesku, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitve, vendar ne več kot znaša plačilna sposobnost oziroma njegova preživninska obveznost. Kakšna je ta plačilna sposobnost pa tožena stranka ni ugotavljala. Tako je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je bilo dejansko stanje v predsodnem postopku nepopolno ugotovljeno, to pa lahko vpliva na pravilno uporabo materialnega predpisa.

11. Do sedaj ugotovljeno je relevantno v predmetni zadevi. Zaradi tega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.