Jedro

Sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep (II. točka izreka sodbe in sklepa).

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (II. točka izreka sodbe in sklepa) na podlagi 6. točke 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote Žalec, št. 351-489/2008-123 z dne 22. 6. 2010. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotavlja, da je bilo z odločbo tožene stranke, št. 35110-21/2010-18 RS z dne 26. 9. 2011, odločeno o pritožbi tožeče stranke zoper odločbo – uporabno dovoljenje Upravne enote Žalec, št. 351-489/2010-123 z dne 22. 6. 2010, tako da je bila ta odločba (uporabno dovoljenje) odpravljena in zadeva vrnjena v ponoven postopek, kar pomeni, da je bilo vzpostavljeno pravno stanje, kakršno je bilo pred izdajo odločbe, zato tožeča stranka ne izkazuje za dopustnost upravnega spora zahtevanega pravnega interesa.

2. Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper izpodbijani sklep zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka 75. člena ZUS-1). Navaja, da je sodišče prve stopnje pri svojem odločanju čakalo na odločitev tožene stranke z dne 26. 9. 2011, ki je kot pritožbeni organ odločala o vloženi pritožbi zoper odločbo Upravne enote Žalec z dne 22. 6. 2010. Če bi sodišče prve stopnje o vloženi tožbi odločilo pravočasno, bi moralo sprejeti vsebinsko odločitev in vložene tožbe ne bi zavrglo. Zato je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer navedene določbe ZUS-1 in neupravičeno zavrglo vloženo tožbo. Predlaga, da Vrhovno sodišče spremeni izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje, navedeno v II. točki izreka tako, da izreče za nično odločbo Upravne enote Žalec z dne 22. 6. 2010. 3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. 6. S tem, ko je tožena stranka s svojo odločbo v pritožbenem postopku odpravila odločbo prvostopenjskega upravnega organa z dne 22. 6. 2010 in zadevo vrnila v ponoven postopek, je bilo vzpostavljeno pravno stanje, kakršno je bilo pred izdajo odločbe. Zato tožeča stranka ne izkazuje za dopustnost upravnega spora zahtevanega pravnega interesa. To pa je pravilno navedlo tudi sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, ko se je sklicevalo na določbo 6. točke 36. člena ZUS-1. Za odločitev v zadevi ni pravno pomembno, kdaj je sodišče odločalo o upravnem sporu, temveč je pomembno, da je v času njegovega odločanja bila navedena odločba z dne 22. 6. 2010 že odpravljena.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.