Jedro

Namen predpisane (obvezne) uporabe sklicne številke pri plačilu sodnih taks je v tem, da sodišče (lahko) na enostaven način in brez dodatnega dela preveri plačilo takse in njegovo pravočasnost (ne da bi taksni zavezanec moral o tem predložiti dokazilo).

Bistveni razlikovalni del sklica oziroma reference v konkretnem primeru predstavlja njen 2. del, to je del, ki sledi splošnemu 1. delu - 20001, ki se pri konkretnem prejemniku ponavlja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se ugovor dolžnika šteje za umaknjen, ker mu je naložilo, naj dopolni ugovor tako, da plača takso zanj, pa dolžnik ugovora ni dopolnil, kot mu je bilo naloženo.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je sodno takso plačal še pred pozivom, takoj po vložitvi ugovora. Navaja, da na sklepu ni bil napisan sklic, na katerega se je potrebno sklicevati. Prilaga dokazilo o plačilu sodne takse dne 16. 2. 2012, medtem ko je poziv za plačilo prejel 17. 2. 2012. 3. Upnik na pritožbo dolžnika ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

6. Ob vložitvi predloga za izvršbo, ugovora in pritožbe mora biti plačana sodna taksa (prvi odstavek 29.b člena ZIZ). Sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine se plača z navedbo sklicne številke oziroma reference, ki je navedena v sklepu o izvršbi (prvi odstavek 61.a člena ZIZ, kot je veljal do uveljavitve četrtega do sedmega odstavka 29.b člena ZIZ(1) 1. 3. 2012, enako šesti odstavek 29.b člena ZIZ). Če sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ob nastanku taksne obveznosti ni plačana ali ni plačana z navedbo sklicne številke oziroma ustrezne reference, pošlje sodišče zavezancu zahtevo (plačilni nalog), da v osmih dneh od njenega prejema plača sodno takso, zahteva pa mora vsebovati tudi višino dolžne sodne takse, številko računa za nakazilo, novo sklicno številko oziroma referenco ter opozorilo glede posledic, če sodna taksa ne bi bila plačana pravočasno (drugi odstavek 61.a člena ZIZ, kot je veljal do 1. 3. 2012, sedaj sedmi odstavek 29.b člena ZIZ, in prvi odstavek 34. člena ZST-1). Šteje se, da je ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine umaknjen, če sodna taksa ni bila plačana niti po poteku roka, določenega v plačilnem nalogu, pogoji za oprostitev plačila sodne takse pa niso dani (tretji odstavek 61.a člena ZIZ, kot je veljal do 1. 3. 2012, enako tretji odstavek 29.b člena ZIZ).

7. V predmetni zadevi dolžnik ob vložitvi ugovora sodne takse zanj ni plačal. Sodišče prve stopnje ga je zato s plačilnim nalogom z dne 16. 2. 2012, ki je bil dolžniku tudi po podatkih spisa vročen 17. 2. 2012, pozvalo k njenemu plačilu v roku 8 dni, z uporabo reference SI00 20001-161336531. 8. Dolžnik ugotovljenemu dejstvu sodišča prve stopnje, da sodne takse po plačilnem nalogu z dne 16. 2. 2012 ni plačal, ne nasprotuje. V pritožbi opozarja in dokazuje, da je sodno takso za ugovor plačal že pred prejemom plačilnega naloga, in sicer 16. 2. 2012. Iz potrdila o plačilu, ki ga dolžnik prilaga k pritožbi, izhaja, da je 16. 2. 2012 plačal sodno takso 40,00 EUR na račun za plačilo sodne takse, naveden v sklepu o izvršbi, z uporabo sklica 0020001-160391610. V sklepu o izvršbi mu je bilo naloženo plačilo z navedbo sklica 20001-160391610. 9. Namen sodnih taks je v tem, da stranke delno krijejo stroške, ki nastanejo z delom sodišča (in so odvisni od zahtevnosti sodnega obravnavanja določene zadeve kot celote); predpisane so torej (predvsem) zaradi fiskalnih razlogov in za zagotavljanje procesne discipline. Namen predpisane (obvezne) uporabe sklicne številke pri plačilu sodnih taks pa je v tem, da sodišče (lahko) na enostaven način in brez dodatnega dela preveri plačilo takse in njegovo pravočasnost (ne da bi taksni zavezanec moral o tem predložiti dokazilo). Referenca oziroma sklic skupaj s podatkom o podračunu omogoča njegovemu imetniku, da določi plačnika in namen plačila (tako Vrhovno sodišče v sklepu št. II Ips 10/2010 z dne 8. 4. 2010).

10. Bistveni razlikovalni del sklica oziroma reference v konkretnem primeru predstavlja njen 2. del, to je del, ki sledi splošnemu 1. delu - 20001, ki se pri konkretnem prejemniku ponavlja. Ta bistveni del sklica je dolžnik pri plačilu sodne takse za ugovor, ki ga je opravil še pred prejemom plačilnega naloga z dne 16. 2. 2012, v katerem mu je sodišče prve stopnje določilo novo referenco (sklic), pravilno uporabil. S tem je po presoji pritožbenega sodišča namenu uporabe sklica oziroma reference zadostil, saj ravno ta bistveni del sklica sodišču omogoča na enostaven način in brez dodatnega dela preveriti plačilo takse. Plačilo pa je bilo pravočasno opravljeno še pred potekom roka iz plačilnega naloga (drugi odstavek 29.b člena ZIZ).

11. Glede na zgoraj navedeno je izpodbijana odločitev napačna, zato je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, da odloči o ugovoru (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Sklep o izpolnitvi tehničnih pogojev za plačilo sodnih taks in pošiljanje obvestil organizacij za plačilni promet, v zvezi s 36. in 37. členom ZIZ-H (Ur. l. RS, št. 51/2010).