Jedro

Ureditev Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list FLRJ, št. 54/46, 104/47, 88/48, 105/48) se ravna po načelu, da sledijo svojim staršem otroci, ki še niso stari 18 let; če starša nista pridobila državljanstva po tem zakonu po določbah, ki vzpostavljajo pravno kontinuiteto s pravnim redom, veljavnim pred 28.8.1945, državljanstva po tem zakonu na ta dan tudi niso pridobili njuni mladoletni otroci.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 348/97-13 z dne 1.6.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 31.1.1997. S to odločbo je bila zavrnjena njegova pritožba proti odločbi Upravne enote R. na K. z dne 29.1.1996, s katero je bilo ugotovljeno, da tožnik ni državljan Republike Slovenije ter da se po predpisih, ki so veljali na območju Republike Slovenije do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list, RS, št. 1/91-I,30/91-I, 38/92, 13/94, v nadaljevanju ZDRS), ni štel za jugoslovanskega državljana.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je v obravnavani zadevi sporno, ali se je tožnik štel za jugoslovanskega državljana po Zakonu o državljanstvu FLRJ (Uradni list FLRJ, št. 54/46, 104/47, 88/48, 105/48, v nadaljevanju ZDrž). Po 1. odstavku 35. člena ZDrž so za državljane FLRJ veljale osebe, ki so bile na dan 28.8.1945 po veljavnih predpisih državljani FLRJ. Po rodu so pridobili državljanstvo FLRJ otroci, če so bili izpolnjeni pogoji po 4. členu ZDrž, kar pomeni, da je vsaj eden od staršev moral biti državljan FLRJ. V tožnikovem primeru pa nobeden od staršev ni pridobil državljanstva FLRJ. Za njegova starša je bilo z odločbo Občinskega sekretariata za notranje zadeve občine R. na K. z dne 20.1.1993, ugotovoljeno, da se nista štela za jugoslovanska državljana iz razlogov iz 2. odstavka 35. člena ZDrž. Stališče tožene stranke, da je tožnik tudi glede državljanskega statusa po ZDrž sledil staršem, je pravilno. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil dne 28.8.1945 še mladoleten in je s starši živel v tujini, kamor so se preselili leta 1945. Zato je tožena stranka pravilno odločila, da se po ZDrž tudi tožnik ni štel za državljana FLRJ. Določba 2. odstavka 6. člena ZDrž v obravnavani zadevi ni uporabljiva, ker se je nanašala samo na otroke, ki so bili rojeni po uveljavitvi ZDrž. Ker tožnik ni pridobil državljansta po ZDrž, iz uradnih evidenc pa je tožena stranka pravilno ugotovila, da državljanstva takratne SR Slovenije ni pridobil do osamosvojitve Slovenije, to je do 25.6.1991, ga na podlagi predpisov, ki so veljali na območju Republike Slovenije do uveljavitve ZDRS (39. člen), tudi ni bilo mogoče šteti za državljana Republike Slovenije.

V pritožbi uveljavlja tožnik vse pritožbene razloge iz 72. člena ZUS. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Navaja, da je jugoslovansko državljanstvo pridobil z rojstvom, in sicer leta 1936 v občini Š., ki je bila na ozemlju FLRJ. Določba 2. odstavka 35. člena ZDrž točno določa, katere osebe se ne štejejo za državljane FLRJ in kateri pogoji morajo biti izpolnjeni. V obravnavanem primeru ne gre za takšne pogoje, zato je v skladu z določbo 1. odstavka 35. člena ZDrž veljal za državljana FLRJ. Določba 2. odstavka 35. člena ZDrž se tudi ne nanaša na celotne družine. V kolikor bi zakonodajalec imel namen zajeti tudi družinske člane, bi to izrecno določil, kot je to navedel v določbah o odvzemu državljanstva. Kontinuiteta njegovega državljanstva ni bila prekinjena. Stališče, da je kot mladoletnik sledil državljanstvu svojih staršev, je napačno. To načelo je pomembno samo v trenutku rojstva otroka. Otrok ima namreč samostojno državljanstvo, ki ni več vezano na državljanstvo staršev in njihovo usodo, kolikor to v zakonu ni izrecno določeno. Napačno je tudi stališče, da se določba 2. odstavka 6. člena ZDrž uporablja šele od 28.8.1945. Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Sodišče prve stopnje je uporabilo pravilno materialno pravo, ko se je sklicevalo na določbo 1. odstavka 35. člena ZDrž, ki je uvrščena med prehodne določbe ZDrž, ki vzpostavljajo pravno kontinuiteto s pravnim redom, veljavnim pred 28.8.1945. Iz podatkov upravnih spisov namreč izhaja, da se je tožnik rodil leta 1936, ko se je uporabljal Zakon o državljanstvu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 21.9.1928. Ta zakon je uzakonil načelo, po katerem so otroci mlajši od 21 let v pridobitvi in izgubi državljanstva sledili svojim staršem, in sicer zakonski otroci državljanstvu očeta, nezakonski pa državljanstvu matere (paragraf 42). Po načelu, da sledijo svojim staršem otroci, ki še niso stari 18 let, se ravna tudi ureditev ZDrž, ki ne določa več prednosti državljanstva očeta, ampak tistega roditelja, s katerim mladoletni otrok stalno živi v FLRJ.

Ker je po podatkih upravnih spisov bil tožnik na dan 28.8.1945 star 8 let, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da po takrat veljavnih predpisih ni mogel samostojno pridobiti državljanstva po ZDrž, ker je sledil državljanstvu svojih staršev. Glede državljanstva njegovih staršev je sodišče prve stopnje pravilno pritrdilo toženi stranki, ki se je sklicevala na odločbo Sekretariata za notranje zadeve občine R. na K. z dne 20.1.1993, odločbo Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije z dne 5.3.1993, in sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. U 745/93-12 z dne 15.11.1995. Navedeni odločbi in sodba so v upravnih spisih, iz njih pa izhaja, tudi po presoji pritožbenega sodišča, ugotovitev, da tožnikova starša ni šteti za državljana FLRJ po določbah ZDrž iz razlogov iz 2. odstavka 35. člena ZDrž. Iz podatkov upravnih spisov tudi izhaja, da je sodišče prve stopnje pravilno pritrdilo toženi stranki, ki je iz podatkov uradnih evidenc Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije ugotovila, da tožnika tudi na podlagi predpisov, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve ZDRS (39. člen) ni bilo mogoče šteti za jugoslovanskega državljana oziroma državljana Republike Slovenije.

Na drugačno presojo ne morejo vplivati pritožbeni ugovori, s katerimi pritožnik zatrjuje, da naj bi državljanstvo po ZDrž pridobil samostojno z rojstvom leta 1936 v občini Š. ZDrž ni določil avtomatičnega nadaljevanja državljanstva oseb, ki so imele domovinsko pristojnost v občinah bivše Kraljevine Jugoslavije. Razlogi, navedeni v 2. odstavku 35. člena ZDrž, so namreč kljub domovinski pristojnosti na dan 6.4.1941 v eni izmed jugoslovanskih republik, izključevali pridobitev državljanstva FLRJ.

Neupoštevna so tudi pritožbena zatrjevanja, da naj bi tožnik pridobil državljanstvo po Zdrž na podlagi 2. odstavka 6. člena ZDrž. Za uporabo navedene določbe, po kateri pridobi otrok z rojstvom v FLRJ državljanstvo tiste ljudske republike, v kateri je rojen, če sta njegova starša brez državljanstva ali neznanega državljanstva, tudi po presoji pritožbenega sodišča, niso izpolnjeni pogoji. Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da se je tožnik rodil pred uveljavitvijo ZDrž in pred konstituiranjem FLRJ, ob rojstvu pa tudi ni bil otrok staršev brez državljanstva ali neznanega državljanstva.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.