Jedro

V sodni praksi je zavzeto stališče, da se v primerih iz 181. člena OZ odmeri enotna odškodnina, razen če se posamezna škoda izkaže v posebej izraziti obliki.

V primeru protipravnega in nasilnega posega v spolno integriteto posameznika sodišča prisojajo višje zneske odškodnine kot jih prisojajo „le za fizično nasilje“.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Toženec nosi svoje pritožbene stroške, tožnici pa mora povrniti 446,65 EUR pritožbenih stroškov, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1. V tej odškodninski zadevi je sodišče prve stopnje zaradi pasivnosti toženca izdalo zamudno sodbo, s katero mu je naložilo, da tožnici plača 12.800 EUR odškodnine z zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2021 dalje (I. točka izreka), v presežku, to je za 1.000 EUR z zamudnimi obrestmi, pa zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Naložilo mu je še, da stroške postopka v višini 149,32 EUR plača v korist proračuna, sodno takso v višini 513 EUR pa po priloženem plačilnem nalogu (III. in IV. točka izreka).

2. Toženec v pritožbi ne nasprotuje sodišču prve stopnje, da so bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, niti, da je sodišče temelj odškodninske terjatve oprlo na kazensko obsodilno sodbo, navaja pa, da je pri presoji višine odškodnine zmotno uporabilo materialno pravo. Izpostavlja 179. člen Obligacijskega zakonika (OZ) ter v pritožbi ponudi primere iz sodne prakse. Sodišče prve stopnje je odškodnino v višini 2.000 EUR iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem tožnici priznalo previsoko, saj je bila v primerljivih zadevah priznana v višini med 400 do 1.000 EUR. Prav tako je občutno previsoka odškodnina za prestani strah v višini 2.500 EUR, utemeljena bi bila do 500 EUR glede na to, da tožnica sekundarnega strahu sploh ni zatrjevala. Previsoko je priznan znesek odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti oziroma po tej postavki tožnici odškodnina sploh ne gre, saj je glede na 181. člen OZ, ki ga je sodišče prve stopnje uporabilo, treba odmeriti enotno odškodnino. Priznana odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi posega v tožničine osebnostne pravice oziroma zaradi posega v njeno dostojanstvo v višini 6.000 EUR je bistveno presegla priznano odškodnino v podobnih primerih, poleg tega pa je prišlo do podvajanja priznanja odškodnine za pretrpljene duševne bolečine po 179. členu in po 181. členu OZ. Toženec predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo obravnavo. Zahteva stroške postopka na prvi stopnji in priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica pritožbene navedbe prereka ter ponudi svoje primere iz sodne prakse. Navaja, da sodišče ni odmerilo previsoke odškodnine ter da je ta povsem primerljiva s podobnimi primeri ter dodaja, da fizično nasilje nad oškodovancem ni enako kot spolno nasilje, zato fizični napad ne konzumira tudi škode za spolni napad, saj gre za drugo naravo posega v osebnostne pravice in povsem druge razsežnosti. Gre za dve različni dobrini, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno razmejilo in individualiziralo. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je, kot izhaja iz kazenske sodbe Okrožnega sodišča v Kranju II K 000/2020 z dne 9. 11. 2020, do škodnega dogodka prišlo v noči med 22. in 23. 5. 2020 v ..., ko je toženec tožnico poskusil prisiliti k spolnemu občevanju tako, da je uporabil silo, tožnici pa je na koncu uspelo pobegniti iz stanovanja, čeprav ji je toženec sledil, tako, da je dejanje ostalo pri poskusu posilstva, za kar je bila tožencu izrečena kazen eno leto in tri mesece zapora (A2).

6. Toženec je v tem postopku ostal pasiven, tako da je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo. Temelj odškodninske odgovornosti tudi pritožbeno ni sporen, sporna pa je višina priznane odškodnine. Sodišče prve stopnje je tožnici za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenem priznalo 2.000 EUR odškodnine, za strah 2.500 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 2.300 EUR ter za duševne bolečine zaradi posega v tožničino dostojanstvo in njene osebnostne pravice 6.000 EUR, skupaj 12.800 EUR od 13.800 EUR zahtevane odškodnine.

7. Pri odločanju o višini odškodnine mora sodišče upoštevati objektivni in subjektivni pristop. Navedeno pomeni, da prisodi odškodnino v višini, ki je bila v sodnih postopkih odmerjena v podobnih primerih (načelo objektivizacije), pri tem pa upošteva konkreten primer in konkretnega oškodovanca (načelo individualizacije). Da sodišču odškodnino na takšen način lahko odmeri, mora konkretni primer primerjati z lažjimi, podobnimi in hujšimi primeri.

8. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, to je 179. člen OZ, ki opredeljuje pravno podlago za odškodnino za nepremoženjsko škodo, ter 181. člen OZ, ki kot lex specialis navedenemu določilu daje posebno pravico do odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin osebe, ki je bila s prevaro, silo ali zlorabo kakšnega razmerja podrejenosti ali odvisnosti zapeljana h kaznivemu spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu dejanju, kot tudi osebe, proti kateri je bilo storjeno kakšno drugo kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo. Pritožbeno sodišče ob navedenem pojasnjuje, da je to specialno določilo moč uporabiti le tedaj, kadar je prišlo do pravnomočne obsodbe za navedena kazniva dejanja, kar je v obravnavanem primeru podano in ni sporno. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, je v sodni praksi zavzeto stališče, da se v tovrstnih primerih odmeri enotna odškodnina, razen če se posamezna škoda izkaže v posebej izraziti obliki, kot izhaja iz spodaj predstavljenih primerov. Poleg tega je iz odločb, ki jih bo pritožbeno sodišče povzelo v nadaljevanju, razvidno še, da v primeru protipravnega in nasilnega posega v spolno integriteto posameznika sodišča prisojajo višje zneske odškodnine kot jih prisojajo „le za fizično nasilje“, pri čemer pritožbeno sodišče na tem mestu poudarja, da je vsakršno nasilje v družbi, družini, medsebojnih odnosih absolutno nesprejemljivo in mora do tega obstajati ničelna toleranca. Sodišče prve stopnje je vse navedeno pravilno upoštevalo, tako da je izpodbijana sodba pravilna v pravnem in dejanskem pogledu, prisojena odškodnina pa ustreza odškodninam, ki so bile prisojene v podobnih primerih, čemur tudi pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje in se v nadaljevanju izreka do pritožbenih navedb.

9. Najprej gre poudariti, da je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, ki jih je tožnica utrpela. Pravilno je ugotovilo, da je utrpela zelo intenziven primarni strah, da je trpela duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, predvsem pa, da je trpela duševne bolečine zaradi toženčevega posega v njeno dostojanstvo in osebnostne pravice. V izogib ponavljanju pritožbeno sodišče v zvezi s tem pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje. Dokazna ocena je v tem delu prepričljiva, natančna, jasna in ustreza metodološkemu napotilu iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

10. Sodišče prve stopnje se je, ko je odločalo o višini odškodnine, oprlo na primere sodne prakse, in sicer VSM I Cp 1566/2011, VSL I Cp 2887/2017, VSL I Cp 1269/2019, VSL I Cp 226/2013 in VSL II Cp 3068/2015. Toženec v pritožbi poleg primerov, ki jih je povzelo že sodišče prve stopnje, navaja dva. V prvem primeru VSC Cp 601/2011, kjer je bila prisojena odškodnina 2.900 EUR, je šlo je za pretepanje in nasilje s palico. V drugem primeru VSL I Cp 1216/2021, kjer je bila priznana odškodnina v višini 6.500 EUR, je šlo za večkratno fizično nasilje. Zadevi nista primerljivi s tu obravnavano, ker ni šlo za poseg v spolno integriteto. Tožnica je v odgovoru na pritožbo ponudila štiri primere, in sicer VSL II Cp 3445/2013, VSL I Cp 2845/2014, VSL I Cp 2805/2017 in VSL I Cp 2165/1998, pri čemer pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je opredelila zgolj do posameznih odškodninskih postavk, in sicer v prvih dveh primerih samo do telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, v drugih dveh primerih pa do primarnega in sekundarnega strahu, zato tudi navedenih primerov ni bilo mogoče upoštevati, saj je pritožbeno sodišče zgoraj pojasnilo, da je v tovrstnih primerih treba presojo opraviti v okvirih enotne odškodnine.

11. Sodišče prve stopnje je tu obravnavani primer pravilno primerjalo z zgoraj navedenimi petimi primeri, ki so izpostavljeni v sodbi. Pritožbeno sodišče jih je preverilo v okviru enotne odškodnine, četudi so sodišča na prvi stopnji v posameznih primerih in tudi v tu obravnavanem odmerjala odškodnino po posameznih postavkah. V primeru VSM I Cp 1566/2011 je šlo za nekoliko hujši primer, saj je bilo izvršeno kaznivo dejanje posilstva. Prisojenih je bilo 16.000 EUR, kar je v letu 2011 znašalo 16 povprečnih plač.1 Nekoliko hujši primer je tudi VSL I Cp 2887/2017. Gre za tri ločene stopnjevane dogodke. Zadnji je predstavljal posilstvo. Prisojenih je bilo 17.000 EUR, kar je času izdaje sodbe znašalo 16 povprečnih plač.2 Prav tako je šlo v zadevi VSL I Cp 1269/2019 za precej hujši primer, za posilstvo mladoletne osebe s hujšimi posledicami kot so tu obravnavane in je bila prisojena odškodnina v višini 30.000 EUR, kar je znašalo 26 povprečnih plač.3 Najbolj primerljiva naši zadevi je zadeva VSL II Cp 3068/2015, kjer je šlo prav tako za poseg v spolno nedotakljivost in je bilo prisojenih 11.500 EUR, kar je znašalo 11 povprečnih plač.4 Sodišče prve stopnje je povzelo tudi zadevo VSL I Cp 226/2013, ki je primerljiva naši zadevi, prav tako je šlo za poskus posilstva, vendar je bila prisojena tako nizka odškodnina (v višini 2.900 EUR), ki občutno odstopa od ostalih primerljivih zadev, zato je pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

12. Ob povedanem se izkaže, da je bilo v precej hujšem primeru (VSL I Cp 1269/2019) prisojenih 26 povprečnih plač. V nekoliko hujših primerih, kot je tu obravnavani, (VSM I Cp 1566/2011, VSL I Cp 2887/2017) 16 povprečnih plač, v primerljivi zadevi (VSL II Cp 1068/2015) pa 11 povprečnih plač. Skupaj prisojena odškodnina v tu obravnavanem primeru znaša 9,15 oziroma 9 povprečnih plač5 ter v ničemer nedopustno ne odstopa po višini navzgor. Sodišče prve stopnje je pri odmeri višine odškodnine pravilno uporabilo materialno pravo ter so pritožbene navedbe v zvezi s tem neutemeljene. Ob povedanem tudi ni res, da je v izpodbijani sodbi prišlo do podvajanja odškodnine zaradi utrpelih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ter posega v tožničine osebnostne pravice in njeno dostojanstvo, glede na to, da je treba upoštevati enotno prisojeno odškodnino.

13. Ker je ob povedanem toženčeva pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in zamudno sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

14. Toženec s pritožbo ni uspel, zato krije svoje pritožbene stroške, tožnici pa mora povrniti pritožbene stroške za odgovor na pritožbo v višini 625 odvetniških točk, kar znaša 375 EUR, 2 % materialni stroški znašajo 7,5 EUR, skupaj 382,05 EUR, 22 % davek na oboje pa 84,15 EUR, skupaj stroški znašajo 446,65 EUR. V preostalem tožničini priglašeni stroški za pregled spisov in listin ter posvet s stranko niso utemeljeni, saj so navedena opravila všteta v nagrado za odgovor na pritožbo. Sodna taksa za odgovor na pritožbo skladno z Zakonom o sodnih taksah (ZST-1) ni bila odmerjena, niti plačana.

1 V januarju 2011 je povprečna mesečna neto plača znašala 971,83 EUR (Ur. l. RS 24/2011), v decembru tega leta pa 999,33 EUR (Ur. l. RS 13/2012). 2 V januarju 2017 je povprečna mesečna neto plača znašala 1039,12 EUR (Ur. l. RS 15/2017), v decembru tega leta pa 1129,76 EUR (Ur. l. RS 15/2018). 3 V januarju 2019 je povprečna mesečna neto plača znašala 1.115,98 EUR (Ur. l. RS 20/2019), v decembru tega leta pa 1.214,93 EUR (Ur. l. RS 12/2020). 4 V januarju 2015 je povprečna mesečna neto plača znašala 1.003,48 EUR (Ur. list RS 23/2015) , v decembru tega leta pa 1.035,58 EUR (Ur. l. RS 18/2016). 5 V januarju 2023 je povprečna mesečna neto plača znašala 1.399,03 (Uradni list RS 34/2023).