Jedro

V primeru izostanka z dela, o razlogih za katerega delavec delodajalca ne obvesti, gre za okoliščine, ki bi še toliko bolj od delodajalca zahtevale, da delavcu omogoči zagovor, na katerem bi lahko pojasnil, zakaj je izostal z dela, predvsem pa, zakaj o tem delodajalca ni obvestil; lahko bi se pokazalo, da iz določenega razloga delavec delodajalca o odsotnosti ni mogel obvestiti. Ni pa mogoče na podlagi izostanka šteti, da delavec nima interesa za delo, kot poudarja toženka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati stroške odgovora na pritožbo v višini 229,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je toženka podala tožniku 14. 9. 2021, nezakonita in da se pogodba o zaposlitvi, sklenjena med pravdnima strankama, sodno razveže z dnem 28. 2. 2022. Ugotovilo je, da tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo dne 31. 8. 2021, ampak je trajalo z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja do 28. 2. 2022. Toženki je naložilo, da tožnika za obdobje od 1. 9. 2021 do 28. 2. 2022 prijavi v zavarovanja in matično evidenco zavarovancev pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, mu za čas od 1. 9. 2021 do 30. 9. 2021 plača nadomestilo plače po pogodbi o zaposlitvi z dne 23. 5. 2016 za krajši delovni čas, za čas od 1. 10. 2o21 do 28. 2. 2022 pa za polni delovni čas, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne v prihodnjem mesecu do plačila. Kar je tožnik zahteval več (višje nadomestilo plače za čas od 1. 9. 2021 do 30. 9. 2021), je zavrnilo. Toženki je naložilo, da mu plača denarno povračilo v višini 4.607,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila. Kar je zahteval tožnik več (razlika do 9.214,58 EUR, zakonske zamudne obresti od izdaje sodbe), je zavrnilo. Toženki je naložilo, da za tožnika plača pravdne stroške v višini 463,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila. Odločilo je, da svoje pravdne stroške krije sama.

2. Zoper ugodilni del navedene sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Navaja, da drugi odstavek 85. člena ZDR-1 primeroma našteva okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. Te okoliščine predstavljajo pravni standard, ki ga napolni sodna praksa. Tožnik na delo od 1. 9. 2021 do 13. 9. 2021 ni prišel in o razlogih za svojo odsotnost toženke ni obvestil. S tem je pokazal, da ne namerava nadaljevati delovnega razmerja. Šele po odpovedi je 17. 9. 2021 prišel na sedež toženke, kjer je nezakonito snemal pogovor. Prizadeval si je, da bi izsilil potrditev, da mu je bila za sporno obdobje odobrena izraba letnega dopusta. Izraba letnega dopusta se pri toženki odobri pisno. Sodišče prve stopnje je zmotno navedlo, da je izvedlo dokaz s poslušanjem posnetka na USB ključku, ki sta ga predložili stranki, saj ga je predložil le tožnik. Neutemeljeno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank. Toženka se ni imela možnost opredeliti do dokazov tožnika. Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo previsoko denarno povračilo. Invalidnost in težja zaposljivost tožnika je vprašljiva, toženka je po koncu glavne obravnave pridobila fotografije, ki jih prilaga, da tožnik opravlja težja fizična dela. Delavci toženke so se tožnika bali. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani del sodbe spremeni in zahtevek zavrne oziroma podredno ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka toženkine navedbe. Navaja, da je presojana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker mu toženka ni omogočila zagovora, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, se presoja restriktivno. Pravica do obrambe izvira iz 29. člena Ustave RS. Tožnik bi na zagovoru pojasnil, zakaj ga ni bilo na delo. Izrabil je letni dopust. Prejem odpovedi je zanj predstavljalo presenečenje. Posnetek, ki se nahaja na USB ključku, je tožnik napravil zaradi zaščite svojih pravic. S predložitvijo posnetka je dokazoval, da razlog za odpoved ni podan, da je odpoved nezakonita tudi z vsebinskega vidika. S strani toženke predložene fotografije so bile posnete pred leti in ničesar ne dokazujejo. Kot pritožbene novote so neupoštevne. Sodišče prve stopnje je pri odmeri denarnega povračila pravilno uporabilo predpisane kriterije in tožniku zakonito prisodilo štiri plače. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, in da je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 9. 2021, ki jo je toženka podala iz razloga, določenega v 4. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.; tožniku je očitala, da od 1. 9. 2021 do 13. 9. 2021 ni prišel na delo niti o razlogih za odsotnost toženke ni obvestil). Toženka tožniku pred podajo odpovedi ni omogočila zagovora, kot ji nalaga drugi odstavek 85. člena ZDR-1. 7. Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo, da okoliščine, ki jih je zatrjevala toženka in jih ponavlja v pritožbi (trinajstdnevni izostanek z dela), niso takšne, da bi bilo zaradi njih neupravičeno pričakovati, da tožniku pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi omogoči zagovor. V skladu z drugim odstavkom 85. člena ZDR-1 mora delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, razen, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo to od njega neupravičeno pričakovati. Zakon niti primeroma več ne določa, katere so tiste okoliščine, zaradi katerih delodajalec delavcu ni dolžan omogočiti zagovora. Gre za pravni standard, ki ga napolnjuje sodna praksa, kot sicer pravilno navaja toženka v pritožbi. Sodna praksa, ki jo citira sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe, se je že izrekla, da gre pri navedeni določbi drugega odstavka 85. člena ZDR-1 za izjemo od pravila, ki jo je treba, tako kot vse izjeme, razlagati restriktivno.

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje utemeljitvi sodišča prve stopnje, gre v primeru izostanka z dela, o razlogih za katerega delavec delodajalca ne obvesti, za okoliščine, ki bi še toliko bolj od delodajalca zahtevale, da delavcu omogoči zagovor, na katerem bi lahko pojasnil, zakaj je izostal z dela, predvsem pa, zakaj o tem delodajalca ni obvestil; lahko bi se pokazalo, da iz določenega razloga delavec delodajalca o odsotnosti ni mogel obvestiti. Ni pa mogoče na podlagi izostanka šteti, da delavec nima interesa za delo, kot poudarja toženka.

9. Toženka sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da ni izvedlo drugih predlaganih dokazov; da je le prebralo listine, ki sta jih predložili stranki, in poslušalo posnetek na USB ključku; v zvezi s slednjim mu neutemeljeno očita, da je zmotno navedlo, da sta posnetek predložili obe stranki, saj se to nanaša na vse listine (ki sta jih predložili obe stranki).

10. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo preostale predlagane dokaze (zaslišanje strank in prič, pridobitev listin), svojo odločitev je ustrezno utemeljilo v izpodbijani sodbi. Presojana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita, ker toženka tožniku ni omogočila zagovora oziroma ker niso podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od nje to neupravičeno pričakovati, in tako druga dejstva v zvezi z razlogom za odpoved niso bistvena za odločitev. Prav tako nebistven je potek pogovora dne 17. 9. 2021, po podani odpovedi, ki ga toženka poudarja v pritožbi in na katerega se nanaša posnetek na USB ključku.

11. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o denarnem povračilu ob sodni razvezi pravilno upoštevalo kriterije za odmero, kot so določeni v drugem odstavku 118. člena ZDR-1, oziroma v tem okviru predvsem starost tožnika (48 let), trajanje njegove zaposlitve pri toženki (7 let), možnosti za novo zaposlitev, ki jih je glede na podano invalidnost III. kategorije kljub dejstvu, da se je po nezakoniti odpovedi zaposlil pri drugem delodajalcu za določen čas enega leta, utemeljeno ocenilo za slabše. Prisojene štiri mesečne plače delavca, izplačane v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, niso previsok znesek. Toženka se v pritožbi neutemeljeno zavzema za njegovo znižanje.

12. Toženka pred sodiščem prve stopnje tožnikovih navedb, ki so se nanašale na denarno povračilo oziroma kriterije za njegovo odmero (starost 42 let, invalidnost III. kategorije, nova zaposlitev za eno leto), sploh ni prerekala niti v zvezi z njimi ni podala nobenih dokaznih predlogov; edine navedbe je podala glede trajanja zaposlitve tožnika, ki jih je sodišče prve stopnje štelo za dokazane. Pritožbene navedbe, da tožnik opravlja težja fizična dela (kar bi negiralo priznano invalidnost III. kategorije) so enako kot predložene fotografije kot novote neupoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP). Toženka pogoja nekrivde ni izpolnila s pavšalno navedbo, da s fotografijami predhodno ni razpolagala in da so se delavci tožnika bali.

13. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Toženka je dolžna tožniku po načelu uspeha plačati utemeljeno priglašene stroške. Pritožbeno sodišče mu je v okviru priglašenih stroškov, upoštevaje prvi odstavek 155. člena ZPP in Odvetniško tarifo (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadalj.), priznalo 375 točk za sestavo odgovora na pritožbo in materialne stroške, skupaj 382 točk oziroma 229,20 EUR.