Jedro

Predlagatelj je dosegel odobritev plačila stroškov za izvedenca preko brezplačne pravne pomoči šele po izčrpanju rednih in izrednih pravnih sredstev v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči. Izdana odločba službe BPP zanj predstavlja ugodno odločitev in s tem njegov pravni interes za obnovo postopka, ki je bil ustavljen zaradi domneve umika predloga (neplačilo predujma za izvedenca v postavljenem roku).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu za obnovo postopka, ki ga je prejelo 12. 5. 2015 (točka 1. izreka) in razveljavilo sklep z dne 15. 10. 2014, s katerim je ustavilo postopek zaradi razdružitve solastnega premoženja po domnevi umika predloga, ker niso bili pravočasno založeni stroški za izvedenca (točka 2. izreka).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo prva nasprotna udeleženka. Predlaga spremembo sklepa z zavrnitvijo ali z zavrženjem predloga za obnovo postopka in razveljavitvijo točke 2. izreka ter s povračilom pritožbenih stroškov. Ugotovitev sodišča, da je predlagatelj ponovno zaprosil za podaljšanje roka za plačilo predujma, je protispisna in zmotna. Sodišču očita absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP1 ter napačno uporabo materialnega prava, ker se ni opredelilo do njenih navedb, da predlagatelj nima pravnega interesa za vložitev predloga za obnovo postopka. Pravni interes je osnovna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo. Odločitev v glavnem postopku ni posegla v tožnikov (prav: predlagateljev) pravni položaj. Razlog za obnovo postopka je v stroških postopka. Z obnovo postopka ni mogoče doseči razveljavitve pravnomočnega sklepa o stroških postopka (sklep RS Cp 15/2007). Predlagatelj ni izkazal, kako bi se z ugoditvijo predlogu lahko izboljšal njegov pravni položaj. Kadar koli lahko vloži nov predlog za razdružitev solastnine (sklep VS RS X Ips 909/2005). Kljub ugovoru nasprotne udeleženke ni podal nobenih navedb in dokazov o svojem pravnem interesu. Sodišče se ni opredelilo do navedb pritožnice in ni opravilo analize sodne prakse, na katero se je sklicevala. Predlog je neutemeljen, ker je imel predlagatelj možnost vse navajane okoliščine uveljavljati že v prvem postopku ali pa bi moral skladno s sodno prakso predlagati vrnitev v prejšnje stanje (II Cp 940/2013, VSL I Cp 463/2009). Višje sodišče v razveljavitvenem sklepu II Cp 2163/2015 ni presojalo pravnega interesa. Ker predlagatelj lahko ponovno vloži predlog za razdružitev solastnine, se njegov položaj v postopku v ničemer ne izboljša. Obnovitvenih razlogov ni. Predlog za obnovo postopka naj se zavrže. 3. Predlagatelj je odgovoril na vročeno pritožbo. Predlaga zavrnitev in povračilo stroškov pritožbenega postopka. Navaja, da je njegov pravni interes v razdružitvi solastnega premoženja. Prav za obravnavani nepravdni postopek N 6/2013 je pridobil brezplačno pravno pomoč z oprostitvijo plačila stroškov izvedenca šele po ustavitvi postopka iz procesnih razlogov (neplačani predjem za izvedenca). Vsakršna razdelitev solastnega premoženja je zanj ugodnejša od ustavitve postopka. Nasprotna udeleženka sodne razdelitve solastnega premoženja ne more preprečiti. Nima pravnega interesa za pritožbo. Njen procesni položaj bo enak bodisi ob dovoljeni obnovi bodisi v novem postopku razdružitve. Njen edini cilj je zavlačevanje postopka. Njeni interesi so očitno nelegitimni. Predstavljajo zlorabo procesnih pravic. Pogojev za vrnitev v prejšnje stanje ni bilo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 7. 7. 2014 (red. št. 45) v nepravdnem postopku zaradi razdružitve solastnine odredilo izvajanje dokaza z izvedencem gradbene in geodetske stroke. Predlagatelju je naložilo plačilo predujma v višini 4.500,00 EUR v roku 15 z opozorilom, da bo v nasprotnem primeru štelo, da predlog za delitev solastnine umika. Predlagatelj je zaprosil za znižanje predujma na 2.000,00 EUR, ker ga kot imetnik denarne socialne pomoči ne zmore (red. št. 48 spisa). Nato je zaprosil za podaljšanje roka za plačilo za 30 dni (vloga z dne 28. 8. 2014 na red. št. 49). Skliceval se je na vloženo prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Ne držijo torej pritožbeni očitki, da se na okoliščine, s katerimi utemeljuje predlagano obnovo postopka, ni skliceval že v predhodnem postopku.

6. Predlog za znižanje predujma je bil zavrnjen. Predlogu za podaljšanje roka je bilo delno ugodeno - za 15 dni (sklep z dne 10. 9. 2014 na red. št. 55 spisa). Zmotne in protispisne so pritožbene navedbe, da predlagatelj ni podal ponovnega predloga za podaljšanje roka za plačilo predujma. Podan je bil 29. 9. 2014 (red. št. 56 spisa), a ga je sodišče zavrnilo po ugotovitvi, da je bila njegova prošnja za kritje stroškov postopka pri Službi za brezplačno pravno pomoč ponovno zavrnjena.

7. Pritožba ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil nepravdni postopek pravnomočno zaključen s sklepom z dne 15. 10. 2014, in sicer zaradi domneve umika predloga oz. neplačanega predujma za izvedenca v postavljenem roku. Prav tako pritožba ne izpodbija ugotovitve, da je bila predlagatelju odobrena oprostitev plačila stroškov postopka (izvedencev) v tem nepravdnem postopku šele po izčrpanju rednih in izrednih pravnih sredstev v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, in sicer z odločbo, izdano 28. 4. 2015. Navedena odločba je bila torej izdana več kot šest mesecev po pravnomočno zaključenem postopku, za katerega je bila zaprošena brezplačna pravna pomoč. Vrnitve v prejšnje stanje, na katero opozarja pritožba, glede na določbo tretjega odstavka 117. člena ZPP torej ni bilo več mogoče predlagati. Primeri iz sodne prakse, na katere se sklicuje pritožba, niso primerljivi z obravnavano zadevo.

8. V nepravdnem postopku za delitev stvari velja pravilo o domnevnem umiku predloga: če predlagatelj v roku ne založi odrejenega predujma za stroške izvedbe dokaza s potrebnimi izvedenci, se šteje, da je predlog umaknil (prvi odstavek 36. člena ZNP2). Ob dejanski ugotovitvi, da je predlagatelj dosegel odobritev plačila stroškov za izvedenca preko brezplačne pravne pomoči šele po izčrpanju rednih in izrednih pravnih sredstev v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči, je pravilna dokazna ocena sodišča prve stopnje, da izdana odločba službe za BPP za predlagatelja predstavlja ugodno odločitev (in s tem njegov pravni interes), ki utemeljuje predlagano obnovo postopka. Razlogi v točki 7 sklepa so zadostni za presojo obstoja predlagateljevega pravnega interesa za obnovo postopka. Očitki o procesnih kršitvah in o izostali trditveni podlagi predlagatelja v tej smeri so neutemeljeni. Pritožbeno naziranje, da odločitev v glavnem postopku ni posegla v njegov pravni položaj, je zmotno. Ob izpolnjenih pogojih za vsebinsko obravnavo predloga za delitev solastnine je bil sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika predloga zaradi neplačanega predujma nedvomno izdan v predlagateljevo škodo. Odločitev sodišča o dovoljenosti predloga za obnovo postopka je torej materialnopravno pravilna (9. točka 394. čl. ZPP). Pritožba je ne omaje s sklicevanjem na primere iz sodne prakse, ki z obravnavo zadevo niso primerljivi.

9. Zgrešeno je tudi pritožbeno opozarjanje na možnost vložitve novega predloga za delitev solastnine. Predlagatelju je bila odobrena brezplačna pravna pomoč s plačilom stroškov izvedenca za konkretni - obravnavani nepravdni postopek in ne za kateri koli (novi) postopek delitve solastnine.

10. Pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in nanj pravilno uporabilo materialno pravo. Ker ni zagrešilo uveljavljanih niti uradno upoštevnih procesnih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

11. O pritožbenih stroških je odločeno na podlagi prvega odstavka 35. člena ZNP.

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/1986 s spremembami.