Jedro

Umik predloga za izvršbo ali njegov delni umik predstavlja neposredno čisto procesno dispozicijo upnika, ki sproži procesni učinek, to je (delno) ustavitev izvršbe. Takšno procesno dejanje s takojšnjim učinkom pa je lahko le nepreklicljivo. Upnik zato v pritožbi zoper izpodbijani sklep ne more več preprečiti procesnega učinka - to je ustavitve izvršilnega postopka, čim je njegova izjava o umiku prispela na sodišče. Navedeno ni mogoče niti v primeru, če je bil umik podan v zmoti glede določene dejanske okoliščine. Odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka je torej deklaratorne narave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka izvršilni postopek ustavilo, v 2. točki izreka pa je odredilo, da se po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi odreja izbris zaznambe sklepa o izvršbi VL 106935/2015 z dne 16. 9. 2015 pri dolžnikovi nepremičnini do 1/3 ID znak 000. Odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi določbe 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo upnik in navaja, da je sklep preuranjen in zmoten, saj je dolžnik poravnal obveznost zgolj v skladu z dogovorom o delnem poplačilu dolga v višini 4.500,00 EUR, preostanka pa ni plačal. Tako dolžnik ni plačal celotne upnikove terjatve. Dogovorjeno je bilo, da upnik predlaga ustavitev izvršbe na rubež denarnih sredstev dolžnika pri bankah, da bi se dolžniku omogočila operativnost pri razpolaganju z računom in posledično pridobitev kredita, s katerim bi dolžnik poravnal preostanek dolga. S takšnim delnim umikom le na eno izvršilno sredstvo je dolžnik tudi izrecno soglašal, medtem ko je bil dogovor med strankama, da izvršba z drugim izvršilnim sredstvom, ostane v veljavi. Ker izvršba z izvršilnim sredstvom na nepremičnine poteka pod opravilno številko In, je sodišče upnikov umik predloga za izvršbo, ki je bil vložen pod opravilno številko VL, razumelo napačno in je tako posledično napačno ustavilo izvršilni postopek v celoti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami). Na podlagi četrtega odstavka 6. člena ZIZ je bilo o pritožbi odločeno po sodnici posameznici.

5. Po določbi prvega odstavka 43. člena ZIZ lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo in v takem primeru v skladu z drugim odstavkom istega člena sodišče postopek ustavi. Umik predloga za izvršbo ali njegov delni umik predstavlja neposredno čisto procesno dispozicijo upnika, ki sproži procesni učinek, to je (delno) ustavitev izvršbe. Takšno procesno dejanje s takojšnjim učinkom pa je lahko le nepreklicljivo(1). Upnik zato v pritožbi zoper izpodbijani sklep ne more več preprečiti procesnega učinka - to je ustavitve izvršilnega postopka, čim je njegova izjava o umiku prispela na sodišče. Navedeno ni mogoče niti v primeru, če je bil umik podan v zmoti glede določene dejanske okoliščine.

6. Odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka je torej deklaratorne narave. Iz spisa izhaja, da je bila s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine z dne 16. 9. 2015 zoper dolžnika dovoljena izvršba z rubežem denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet, po pravnomočnosti sklepa o izvršbi pa je sodišče prve stopnje poslalo sklep o izvršbi v realizacijo ... banki d.d. Nadalje iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 11. 12. 2015 po predlogu upnika dovolilo nadaljevanje izvršbe še z novim izvršilnim sredstvom - z izvršbo na dolžnikove nepremičnine do 1/3 ID znak 000, omenjeno nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom pa je bilo dovoljeno pod opravilno številko VL 106935/2015 v skladu s 300. in 300b. členom Sodnega reda, ki izrecno določa, da če upnik predlaga v že vpisani VL zadevi nadaljevanje izvršbe z drugimi sredstvi ali predmeti izvršbe, se izvršba z dodatno predlaganimi izvršilnimi sredstvi ali predmeti izvršbe vodi v že obstoječi zadevi, torej v konkretnem primeru pod opravilno številko VL 106935/2015 (in ne In vpisnik). Ker je upnik podal umik predloga za izvršbo pod opravilno številko VL 106935/2015 in izrecno navedel, da je dolžnik poravnal svojo obveznost in zato predlaga ustavitev postopka, je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 43. člena ZIZ pravilno izvršilni postopek ustavilo in odločilo, da se bo po pravnomočnosti sklepa pri dolžnikovih nepremičninah v zemljiški knjigi izbrisala zaznamba sklepa o izvršbi. Upnik torej ni delno umaknil predloga za izvršbo (zgolj na eno od dovoljenih izvršilnih sredstev, kot to zatrjuje v pritožbi zoper izpodbijani sklep), umik predloga za izvršbo pa mora biti nedvoumen in jasen in ne sme puščati nobenih dvomov o tem, v katerem obsegu je umik podan.

7. Iz navedenih razlogov je zato odločitev sodišča prve stopnje, sprejeta v izpodbijanem sklepu pravilna in zakonita, upnikova pritožba pa neutemeljena (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 1561/2015 z dne 4. 6. 2015 in III Cp 675/2006 z dne 10. 2. 2006; primerjaj tudi sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 327/1998 z dne 25. 3. 1999.