Jedro

Če pa se postopek zaključi z ustavitvijo postopka, ker uradna oseba presodi, da ni več javnega interesa za njegovo nadaljevanje, preneha tudi potreba po varstvu pravnega interesa stranskega udeleženca, saj do upravne odločbe, ki bi morebiti posegla v njegov položaj, sploh ne bo prišlo. Stranski udeleženec pa s svojo voljo upravnega postopka ne more ne začeti in ne nadaljevati. Zahteva za vstop v inšpekcijski postopek, ki sta jo tožnika podala po ustavitvi postopka, je bila torej vložena prepozno, da bi jo organ bil dolžan vsebinsko obravnavati.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Drugostopni organ je pri odločanju o pritožbi tožnikov v prvi točki izreka odpravil 1. točko sklepa prvostopnega organa št. 06122-490/2014-12 z dne 28. 4. 2016 in jo nadomestil z novo 1. točko, ki se glasi: ˝Predloga A.A. in B.B. z dne 3. 12. 2015, za obnovo postopka, ki se vodi pod opr. št. 06122-490/2014, se kot nedovoljena zavržeta.˝ V preostalem je pritožbo zavrnil. V 2. točki izreka pa ugotovil, da stroški v pritožbenem postopku niso nastali. V obrazložitvi je navedel, da ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa v nasprotju z izrekom. Organ prve stopnje bi moral v izreku izpodbijanega sklepa, ob upoštevanju dejanskega stanja oz. spisne dokumentacije in določb ZUP, odločiti o predlogu za obnovo postopka in ne o zahtevi za vstop v postopek. Določbe glede zahteve za vstop v postopek, ki veljajo za stranske udeležence, pomenijo, da mora stranski udeleženec zahtevati vstop v postopek v času njegovega trajanja na prvi stopnji. Konkretna zadeva se je začela 5. 3. 2014, končala pa z zapisnikom št. 06122-490/2014-7 z dne 24. 9. 2014, ko je organ ustavil inšpekcijski postopek na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN). Tožnika sta zahtevala vstop v postopek 3. 12. 2015, torej po ustavitvi postopka, zato je njuno zahtevo za vstop v postopek treba preizkusiti kot predlog za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP. V skladu z določili prvega odstavka 267. člena ZUP pa, ker je bil postopek, voden pod opr. št. 06122-490/2014, končan s postopkovnim aktom – ustavitvijo postopka, in ne z meritorno odločbo, predlog za obnovo postopka zoper sklep ni dovoljen, kot izhaja iz sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 209/2015. Kot nerelevantne, v smislu možnosti, da bi bila odločitev lahko drugačna, ocenjuje tudi navedbe, da sta tožnika zahtevala vstop v postopek že dne 21. 3. 2014, pa o zahtevi ni bilo odločeno iz razloga, ker je postopek že končan.

2. Prvostopni organ je s sklepom zavrgel zahtevo tožnikov za priznanje statusa stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku št. 06122-490/2014. V obrazložitvi navaja enake dejanske okoliščine in tek postopka kot drugostopni organ, sklicuje pa se tudi na iste pravne podlage kot drugostopni organ, določbe ZUP, ki urejajo obnovo postopka in obveznost organa, da v skladu z 267. členom ZUP preizkusi dovoljenost predloga.

3. Tožnika se z odločitvijo organa ne strinjata in vlagata obsežno tožbo v kateri navajata, da organ ni sledil napotilom sodišča v zvezi s sodbo I U 395/2013. Izpodbijani odločbi očitata napačno uporabljeno materialno pravo, napačno ugotovljeno dejansko stanje in bistvene kršitve pravil postopka. Navajata, da ima odločitev upravnega organa zelo hude posledice za tožnika, saj z gradbenim posegom nastaja visoka materialna škoda. Tožnika imata pravni in finančni interes, da dosežeta obnovo postopka in na ta način zavarujeta svoje pravice in pravne koristi. Sklicujeta se na sodno prakso Upravnega sodišča, predvsem na zadevi I U 395/2013 in I U 1751/2015 ter prakso Vrhovnega in Ustavnega sodišča, da prijavitelj v inšpekcijskih postopkih lahko pridobi položaj stranskega udeleženca. Prijava z dne 18. 11. 2009 prvotožnika je bil zahtevek, s katerim je uveljavljal status stranskega udeleženca. V nadaljevanju tožnika opisujeta povezavo z zadevo I U 2201/2011 ter I U 395/2013, sklicujeta se na stališče v sodbi I U 395/2013, da je toženka dolžna odločiti o tožnikovi vlogi za udeležbo v tem postopku ter da je inšpekcijski postopek z ustavitvijo z dne 24. 8. 2009 bil končan, kar pomeni tudi, da se je začel. Tožnika sta vložila tudi zahtevo za izrek ničnosti odločbe – uradnega zaznamka z dne 24. 8. 2009 v zadevi 06122-1846/2009. Opozarjata tudi, da je uradna oseba v uradnem zaznamku z dne 20. 2. 2014 ugotovila, da sta v spisu še dve prijavi, ki do sedaj v inšpekcijskem postopku še nista bili obravnavani in se postopek še ni začel: gradnja asfaltirane poti med parcelami št. 494/17 in 494/21 k.o. ... z dne 6. 7. 2009 in nedovoljene in neskladne gradnje na lokaciji ... z dne 16. 11. 2009 (pravilni datum v uporabi je 18. 11. 2009). Opozarjata tudi na poziv P06121-1846/23 z dne 21. 2. 2014, v katerem je navedeno: "V vlogi z dne 27. 6. 2011 in urgenci z dne 21. 11. 2011 ste zahtevali vključitev v postopek in podali pritožbo zoper molk organa. O vaši zahtevi in pritožbi po izdaji sodbe Upravnega sodišča RS I U 395/2013 z dne 9. 11. 2014 še ni odločeno." Gre za ugotovitve organa, da sta se pri vseh odgovorih sklicevala na zahtevek za vstop v postopek. Toženka ni ravnala po pravilih postopka. Tožnika sta vložila zahtevo za vstop v postopek, na podlagi katerega je toženka odločila o statusu z odločbo – dopisom Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 0612-102/2011/67 z dne 7. 11. 2011, na podlagi zahteve je organ pozval tožnika, da se opredeli in navede, v čem je njegov pravni interes. Zadeva je bila končana s sodbo Upravnega sodišče I U 395/2013 in odločba odpravljena – dopis Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 0612-102/2011/67 z dne 7. 11. 2011. Tožnika izhajata iz dejstva, da je naslovno sodišče v zvezi z zahtevkom ˝prijava nedovoljene neskladne gradnje na lokaciji ... z dne 6. 11. 2009˝ že odločalo v tožbah, končanih s sklepom I U 2201/2011 in sodbo I U 395/2013. Zato gre v konkretni zadevi, št. 06122-490/2014 za nesporno vprašanje ničnostnih razlogov, ker je bilo o vprašanju že odločeno v zadevi vodeni pod 06122-1846/2009, na katerega se je že nanašala odločba – dopis Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 0612-102/2011/67 z dne 7. 11. 2011, in bi moralo biti že v tem postopku odločeno o vprašanju statusa stranskega udeleženca po 142. členu ZUP. Ne soglašata z navedbo drugostopnega organa na strani 3 izpodbijane odločbe, da je bil postopek, voden pod opr. št. 06122-490/2016 (pravilno 2014), začet dne 5. 3. 2014, ko je organ opravil inšpekcijski nadzor v zvezi s prijavo nedovoljene in neskladne gradnje na lokaciji naselje ..., končal pa se je po podatkih spisa dne 24. 9. 2014 – z zapisnikom št. 06122-490/2014-7 dne 24. 9. 2014. Tožnika izhajata iz dejstva, da je bila prijava predložena in vročena dne 18. 11. 2009, zato bi se morala voditi skladno z ZUP in podrejeno z Uredbo o upravnem poslovanju v letu 2009. Upravni organ bi moral odločati na podlagi zakonodaje v času vložene prijave, to je 18. 11. 2009. Ta prijava je bila tudi obravnavana s sodbami I U 2201/2011 in I U 395/2013, kar v nadaljevanju pomeni, da bi moral biti tudi skladno ZUP in podrejeno Uredbo o upravnem poslovanju njun zahtevek ustrezno zaveden. Temeljno vprašanje v postopku je, in kar bo moralo sodišče presoditi, je ˝kaj sodi pod razpoložljivo dokumentacijo v zadevi 06122-490/2014.˝ Ali je to prirejena dokumentacija uradne osebe ali je to dokumentacija, katero sta predložila tožnika v postopkih zahteve za vstop v postopek, končan z odpravljeno odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 7. 11. 2011, in dokumentacija v postopkih, št. 06122-1846/2009, 06122-489/2014 in 06122-490/2014. Nesporno je, da so bili izločeni vsi dokazi tožnikov. Nesporno je, da je bil šele z zadevo št. 06122-490/2014 uveden inšpekcijski postopek na zahtevo tožnikov v zvezi z neskladno gradnjo v naselju .... Izpostavljata tudi ugotovitve iz kazenskega postopka. Ponovno zatrjujeta, da sta zahtevala vstop v postopek, kar nedvomno izkazujeta z zahtevkom za vstop v postopek kot tudi, da je bila njuna zahteva – prijava z dne 18. 11. 2009 sestavni del tožb, končanih s sklepom I U 2201/2011 in sodbe I U 395/2013. Nedopustno je, da toženka od dneva prijave 18. 11. 2009 do izdaje drugostopne odločbe z dne 6. 3. 2017, ni odločila. Minilo je več kot sedem let, pri čemer pa še vedno ni ugotovila, v čem je pravni interes tožnikov. Predlagata ničnost prvostopnega sklepa z dne 28. 4. 2016 in odpravo drugostopne odločbe z dne 6. 3. 2017 in zahtevata povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavi zadevi tožnika izpodbijata odločitev drugostopnega organa, ki je zavrgel predlog tožnikov z dne 3. 12. 2015, za obnovo postopka, ki se vodi pod št. 06122-490/2014, kot nedovoljen. Sporno glede na tožbene ugovore je, ali sta tožnika zahtevala udeležbo v obravnavanem inšpekcijskem postopku že z prijavo v letu 2009, kar bi pomenilo, da ni bila vložena prepozno, ali pa je organ pravilno štel, da sta zahtevo za sodelovanje v postopku podala dne 3. 12. 2015. 7. Iz listin upravnega spisa izhaja, da sta tožnika dne 3. 12. 2015 vložila pritožbo zoper molk organa na prijavo nedovoljene in neskladne gradnje na lokaciji ..., v kateri sta postavila tudi zahtevo za udeležbo v postopku kot stranska udeleženca. Pritožbo je drugostopni organ zavrgel s sklepom, št. 0612-314/2015/2 z dne 29. 3. 2016, ker molk organa ni obstajal, saj je bilo o zadevi že odločeno, v sklepu pa v zvezi z zahtevo tožnikov za priznanje stranske udeležbe pojasnil, da je za obravnavanje le-te v skladu z načelom dvostopenjskega odločanja pristojen organ prve stopnje. Ta zahteva za vstop v postopek z dne 3. 12. 2015 je bila predmet odločanja kot predlog za obnovo postopka in pravilnost odločitve, da ni dovoljena, presoja sodišče v tem upravnem sporu.

8. Iz obrazložitve odločitev obeh upravnih organov izhaja stališče, da je bila zahteva za vstop v postopek z dne 3. 12. 2015 vložena prepozno, glede na dejstvo, da se je inšpekcijski postopek končal dne 24. 9. 2014, na podlagi zapisnika, št. 06122-490/2014-7, kar je v skladu z 28. členom ZIN. Stališče je pravilno. Če hoče v postopek vstopiti oseba, ki se postopka dotlej ni udeleževala, mora v ta namen na organ nasloviti zahtevo za vstop v postopek. Oseba lahko zahteva vstop v postopek kot stranka ali stranski udeleženec kadarkoli med postopkom (142. člen ZUP). Če pa se postopek zaključi z ustavitvijo postopka, ker uradna oseba presodi, da ni več javnega interesa za njegovo nadaljevanje, preneha tudi potreba po varstvu pravnega interesa stranskega udeleženca, saj do upravne odločbe, ki bi morebiti posegla v njegov položaj, sploh ne bo prišlo. Stranski udeleženec pa s svojo voljo upravnega postopka ne more ne začeti in ne nadaljevati. Zahteva za vstop v inšpekcijski postopek, ki sta jo tožnika podala po ustavitvi postopka, je bila torej vložena prepozno, da bi jo organ bil dolžan vsebinsko obravnavati. Toženka je zahtevo za vstop v postopek obravnavala kot predlog za obnovo postopka, glede na stališče v predhodni zadevi tožnikov pri tem sodišču I U 395/2013. Sodišče je navedlo, da ker iz upravnih spisov ne izhaja, da je bil tožnik z odločitvijo o ustavitvi postopka seznanjen pred vložitvijo zahteve za vstop v postopek, kar bi pomenilo nastanek pravnih posledic iz 9. točke 260. člena ZUP, mora toženka preizkusiti, ali je treba tožnikovo zahtevo obravnavati kot predlog za obnovo postopka. Toženka je preizkusila sporno zahtevo z dne 3. 12. 2015 kot predlog za obnovo postopka in ga pravilno kot nedovoljenega, na podlagi prvega odstavka 267. člena ZUP, zavrgla. Njeno stališče, da obnove ni možno predlagati v zvezi s procesnimi sklepi, je skladno s sodno prakso, potrjeno z nedavnim sklepom Vrhovnega sodišča X Ips 209/2015 z dne 5. 10. 2016. 9. V nadaljevanju se sodišče opredeljuje do trditve, da sta tožnika podala zahtevo za vstop kot stranska udeleženca že ob prijavi 16. 11. 2009, s čimer tožnika izpodbijata stališče organov, da sta glede na konec postopka vložila zahtevo za vstop prepozno.

10. Stranski udeleženci v postopku ščitijo svoj pravni interes. V teoriji in sodni praksi je presežena interpretacija četrtega odstavka 24. člena ZIN, da naj bi imel položaj stranke le zavezanec. Tudi tretja oseba lahko uveljavlja položaj stranskega udeleženca. To je lahko ne le prijavitelj, ampak tudi katera druga fizična ali pravna oseba. Vendar dejstvo, da je prijava povod za začetek inšpekcijskega postopka, samo po sebi ne daje prijavitelju nobenih procesnih jamstev za sodelovanje v postopku. Podati mora zahtevo za vstop v postopek. V zvezi z njegovo udeležbo je treba pretehtati, ali iz vloge izhaja, ali ima pravni interes. Nosilcem pravnega interesa se mora omogočiti vstop v postopek in jih v skladu s 143. členom ZUP povabiti v postopek. Torej osebi, ki izkazuje obstoj pravnega interesa in priglasi udeležbo, se prizna položaj stranskega udeleženca v inšpekcijskih postopkih. Če pa ne izrazi volje za vstop v postopek, ji inšpekcijski organ ni dolžan zagotavljati položaja stranskega udeleženca in s tem povezanih procesnih upravičenj.

11. Vstop v postopek je pogojen z začetkom postopka. Pred začetkom postopka v postopek ni mogoče vstopiti. Za odločitev o začetku postopka je odločilna zakonska ali inšpekcijska subjektivna presoja o nujnosti začetka postopka. ZIN ne določa rokov, v katerih bi moral biti inšpekcijski postopek začet. Inšpekcijski postopek je formalno začet, ko je v ta namen opravljeno kakšnokoli procesno dejanje, usmerjeno v razjasnitev dejanskega stanja. V obravnavani zadevi je bilo to dejanje organa pridobitev orto foto posnetkov z dne 21. 2. 2014. Namreč prijavitelj v inšpekcijskem postopku, ki je seznanil organ o kršitvi javne koristi, ni stranka v postopku ter njegova vloga (prijava kršitve) tudi ni zahteva za začetek upravnega postopka, pač pa le pobuda organu, da začne postopek po uradni dolžnosti. Pravni interes stranskega udeleženca se lahko pokaže šele potem, ko je že bil uveden postopek in samo, dokler tak postopek traja po volji stranke ali po uradni dolžnosti zaradi varstva javnega interesa. Tožnika se torej na svojo prijavo z dne 16. 11. 2009, tudi kolikor bi v njej uveljavljala zahtevo za vstop v postopek, ne moreta sklicevati kot na pravočasno zahtevo za vstop v postopek.

12. Nadalje tudi niso utemeljeni njuni ugovori, da je o obravnavani zadevi sodišče že odločilo v zadevah I U 2201/2011, I U 395/2013 ali I U 1715/2015. Začetek postopka v obravnavani zadevi je bil, ko je organ na podlagi prijave tožnikov storil prvo dejanje v postopku, v zadevah, ki jih tožnika omenjata, pa sta tožnika s tožbo v upravnem sporu izpodbijala odločbo, št. 0612-102/2011/67 z dne 7. 11. 2011 (I U 395/2013), v zadevi I U 2201/2011 je sodišče tožbo zavrglo, ker sta s tožbenim predlogom zahtevala ugotovitev, da je bilo z opustitvijo poseženo v njune ustavne pravice. S sodbo I U 1751/2015 pa se je presojala odločitev v zvezi s prijavo nedovoljene gradnje asfaltirane poti med parc. 494/17 in 494/21 obe k.o. ... Že iz tožbenih navedb pa izhaja, da sta tožnika seznanjena, da je organ na podlagi prijave z dne 16. 11. 2009 kršitve, ki sta jih uveljavljala tožnika, obravnaval v več inšpekcijskih postopkih. Zgolj evidentiranje upravne zadeve v skladu s pravili o poslovanju z dokumentarnim gradivom ne pomeni začetka postopka (glej primerjalno Inšpekcijski nadzor, avtorji Polonca Kovač, Erik Kerševan, Mirko Pečarič, Matjaž Remic, Nuša Orel in Petra Čas, stran 187).

13. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

14. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.