Jedro

Tožnik, ki je dajatveni zahtevek spremenil v ugotovitvenega in ob spremembi tožbe ni navedel vrednosti spornega predmeta, si pravice do revizije ni zagotovil.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo terjatev tožnika do zapuščine po pokojni J. F. in po pokojnem F. F. starejšem v vrednosti 353.468 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, pri čemer znaša vrednost ugotovljene terjatve do vsakega od pokojnih do polovice zneska.

Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh strank zavrnilo in v izpodbijanem zavrnilnem delu (2. točka izreka) in glede odločitve o pravdnih stroških (3. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje v delu, v katerem je bila njegova pritožba zavrnjena, vlaga tožnik. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in predlaga, da ji sodišče ugodi. Navaja, da sam nosi breme celotne amortizacije, saj je izvedenec amortizacijo obračunal na dan sestave izvedenskega mnenja. Sodišči sta zmotno uporabili materialno pravo, ko sta mu obresti priznali le od sodbe sodišča prve stopnje. S tem sta napačno uporabili 214. člen ZOR, svoje odločitve o zavrnitvi obrestnega zahtevka od 30.11.1997 pa tudi nista obrazložili. Tožena stranka oz. njena pravna prednika, sta bila od dneva tožnikove odselitve nedobroverna. Imela sta koristi od njegovih vlaganj, zato bi bilo potrebno oceniti tudi prihranke. Bistveno kršitev postopka iz drugega odstavek 339. člena ZPP je sodišče storilo s tem, ko je dopustilo, da je tekom ogleda izvedenec zasliševal pričo. V smislu 217. člena ZPP se dokazi izvajajo na glavni obravnavi, priče pa lahko vabi le sodišče (237. in 238. člen ZPP). Ravnanje izvedenca zbuja dvom o njegovi nepristranosti in predstavlja kršitev 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. O pritoženih navedbah glede teh kršitev, ki so vplivale na odločitev sodišča, višje sodišče ni zavzelo stališča. To je bistvena kršitev določb ZPP, ki je vplivala na izid pravde.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena novega Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki ga je treba v tej pravdni zadevi uporabiti zato, ker je sodišče prve stopnje sodbo izdalo po uveljavitvi novega zakona).

Revizija ni dovoljena.

Tožnik je 10.11.1988 vložil tožbo zoper svoja, sedaj pokojna, starša J. in F. F. st. in od njiju zahteval, da mu nerazdelno povrneta vrednost izboljšav, ki so nastale zaradi njegovega vlaganja dela in sredstev v hišo, ki je bila njuna last. Po njuni smrti je bil tožnik s sklepom Okrajnega sodišča v Grosuplju, opr. št. D 18/97 z dne 24.6.1997 napoten na pravdo zaradi uveljavljanja izločitvenega zahtevka zoper svojo sestro, J. Z.. Ta je vstopila v pravdo na strani tožene stranke, tožnik pa je na naroku dne 20.10.1998 spremenil dajatveni zahtevek v ugotovitvenega. Tako je zoper sedanjo toženko uveljavljal zahtevek za ugotovitev njegove terjatve do zapuščine po pokojnih starših v višini 2,955.060 SIT, do vsakega od njiju do ene polovice zneska.

Predpogoj za dovoljenost revizije v sporu, v katerem predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek je, da je tožnik vrednost spornega predmeta sploh navedel v tožbi (drugi odstavek 180. člena ZPP) oziroma v spremembi tožbe, s katero je začel uveljavljati tak zahtevek. Ker tožnik ob subjektivni in objektivni spremembi tožbe dne 20.10.1998 ni navedel vrednosti spornega predmeta, si pravice do revizije zoper odločitev o njem ni zagotovil. Zato je bilo treba revizijo zavreči na podlagi 377. člena ZPP.